14. člen
(vrste vzgojnih ukrepov)
(1)
Vzgojni ukrepi so:
(2)
Nezavodski vzgojni ukrep, razen ukora, izreče sodišče mladoletniku, ki ga je treba opozoriti na nepravilnost njegovega ravnanja ter mu zagotoviti vzgojo in celovito strokovno pomoč za njegov skladen osebnostni razvoj glede na njegove potrebe in sposobnosti v njegovem dotedanjem okolju s pomočjo kratkotrajnih ali trajnejših ukrepov.
(3)
Zavodski vzgojni ukrep izreče sodišče mladoletniku, pri katerem so potrebni trajnejši vzgojni, rehabilitacijski in reintegracijski ukrepi, celovita strokovna pomoč glede na njegove potrebe in njegova popolna ali delna izločitev iz dotedanjega okolja. Zavodski vzgojni ukrep se izreče kot skrajni ukrep in sme trajati v mejah, določenih s tem zakonom, in le toliko časa, kolikor je treba, da bo dosežen njegov namen.
(4)
Sodišče ob izreku vzgojnega ukrepa iz 3. do 6. točke prvega odstavka tega člena ne določi, koliko časa bo vzgojni ukrep trajal, temveč odloči o njegovem prenehanju, ko ugotovi, da je njegov namen dosežen.