V posebni energetski skupnosti opravljajo delavci in delovni ljudje zlasti naslednje naloge:
-
sprejemajo planske akte, s katerimi opredeljujejo politiko in cilje družbenega razvoja za tisto področje, za katero je ustanovljena posebna energetska skupnost;
-
sprejemajo investicijske programe proizvodnih in prenosnih objektov;
-
se dogovarjajo o načinu zagotavljanja sredstev za gradnjo proizvodnih in prenosnih objektov in usklajujejo programe razvoja in načrte graditve energetskih objektov občinskih energetskih skupnosti;
-
se sporazumevajo o cenah posameznih vrst energije;
-
sprejemajo tarifne sisteme in tarifne postavke za dobavo energetskega vira iz sistema;
-
sprejemajo pogoje za izdajanje elektroenergetskih soglasij in soglasij za priključitev na plinovodni sistem;
-
obravnavajo uresničevanje proizvodnje in porabe posameznih vrst energije, analizirajo odstopanja in sprejemajo ustrezne ukrepe;
-
odločajo o investitorjih za gradnjo s planom določenih energetskih zmogljivosti, za katere člani skupnosti združujejo sredstva;
-
obravnavajo samoupravne sporazume oziroma določene pogodbe za dobavo potrebne energije iz drugih republik in iz uvoza;
-
določajo, kaj se šteje za distribucijske objekte, naprave, napeljave in skladišča;
-
dogovarjajo se o pogojih in načinu energetske oskrbe odjemalcev, ki imajo poseben vpliv na obratovanje sistema;
-
se dogovarjajo o postopku in načinu izvajanja redukcij, dogovorjenih s posebnimi ukrepi v planskih aktih Republiške energetske skupnosti;
-
spremljajo izvajanje programa varčevanja in racionalnega ravnanja z energijo;
-
oblikujejo smernice za delo delegatov v skupščini Republiške energetske skupnosti;
-
sporazumevajo se o tem, ali naj o posameznih zadevah iz njihove pristojnosti odloči Republiška energetska skupnost.
Uporabniki se morajo glede na svoje pretežne interese združevati vsaj v eno od posebnih energetskih skupnosti.