Odločba o razveljavitvi naslednjih določb odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa Mestne občine Ljubljana: - del 1. člena, se glasi: "ali se priklene s posebno tehnično napravo (v nadaljnjem besedilu:...

960. Odločba o razveljavitvi naslednjih določb odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa Mestne občine Ljubljana: - del 1. člena, se glasi: "ali se priklene s posebno tehnično napravo (v nadaljnjem besedilu:...

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Nikole Popadića iz Ljubljane, ki ga zastopa Mateja Klarič iz Brezovice, na seji dne 27. februarja 1997

Razveljavijo se naslednje določbe odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/96):

del 1. člena, ki se glasi: “ali se priklene s posebno tehnično napravo (v nadaljnjem besedilu: lisice). Priklene se tudi vozilo, ki je na javnih parkirnih površinah, kjer je parkiranje časovno omejeno, parkirano prek dovoljenega časa, in vozilo, parkirano na rezerviranih parkirnih površinah.”,

3. člen in

6. člen.

Razveljavi se pravilnik Mestne občine Ljubljana o priklenitvi in odstranitvi lisic (Uradni list RS, št. 24/96).

1. Pobudnik izpodbija določbe 1., 3. in 6. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: odlok) in pravilnik o priklenitvi in odstranitvi lisic Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: pravilnik). Izpodbijane določbe urejajo priklenitev vozila z lisicami, če je to parkirano v nasprotju z odlokom. Pobudnik meni, da ukrep nima podlage v zakonu in da je zato v nasprotju z načelom zakonitosti v kazenskem pravu iz 28. člena ustave. Po zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82, 40/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 1/91 – v nadaljevanju: ZVCP-82) naj bi občina imela le pravico do odstranjevanja nepravilno parkiranih vozil, ne pa tudi do njihovega zadrževanja. ZVCP-82 naj bi tudi ne predvideval kaznovanja z izpodbijanim ukrepom. Lisice naj bi tudi ne zagotavljale nemotenega in varnega poteka prometa.

Pravilnik naj bi bil sporen tudi zato, ker naj bi bil znesek, določen kot strošek priklepanja, previsok. Da je znesek previsok, naj bi izkazoval že podatek, da prav toliko stane odvoz vozila s pajkom. Kot tak naj bi predstavljal drugo kazen – poleg denarne – in naj bi bil zato v nasprotju z 31. členom ustave. Z naložitvijo plačila stroškov pred možnostjo pritožbe naj bi MOL izkoristila svoj monopolni položaj – to naj bi bilo v nasprotju z 2. členom ustave in z zakonom o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93 – v nadaljevanju: ZVK) – in kršila ustavno pravico do pritožbe (25. člen ustave).

Pobudnik je v svojih vlogah naštel še nekaj očitkov, ki pa niso v neposredni zvezi z izpodbijanimi določbami.

2. Pobudnik je predlagal začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb, češ da je MOL na ta način pridobila že okoli 28,000.000 tolarjev in da bi obveznost vrnitve tega denarja v primeru morebitne odprave izpodbijanih določb lahko zanjo povzročila težko popravljive posledice.

3. MOL meni, da pobudnikovi očitki niso utemeljeni. Navaja, da je bil izpodbijani odlok sprejet na podlagi 8., 9. in 163. člena ZVCP-82 in na podlagi 10. ter 12. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88 – prečiščeno besedilo – v nadaljevanju: ZCes). Odgovornost občine za nemoten in varen potek prometa v naseljih naj bi določal tudi 22. člen zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US in 39/96 – odl. US – v nadaljevanju: ZLS). Podlaga za izpodbijani ukrep naj bi bila določena v drugem odstavku 8. člena in v prvem odstavku ter v 2. točki drugega odstavka 9. člena ZVCP-82.

Nelogičen in neutemeljen naj bi bil očitek pobudnika o kršitvi 28. člena (načelo zakonitosti v kazenskem pravu) in 31. člena ustave (prepoved ponovnega sojenja o isti stvari). Občina naj bi ne bila pristojna za določanje kaznivih dejanj. Priklenitev se izvede za nepravilno parkiranje. Takšno ravnanje odlok opredeljuje kot prekršek. Edina kazen za prepovedano ravnanje je denarna kazen, ki jo kršitelj plača potem, ko je pred sodnikom za prekrške ugotovljena odgovornost za očitani prekršek. Znesek, ki ga mora voznik priklenjenega vozila plačati, naj bi ne bil kazen, ampak strošek, ki naj bi ga bil povzročil kršitelj s svojim prepovedanim ravnanjem.