4. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo za potrebe tega zakona naslednji pomen:
1.
Bistvena storitev je storitev, ki se zagotavlja na področjih iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, in je bistvena za ohranitev ključnih družbenih in gospodarskih dejavnosti.
2.
CSIRT je skupina, ki se odziva na incidente na področju informacijske varnosti, sprejema prijave o kršitvah varnosti, izvaja analize in pomaga priglasiteljem pri obvladovanju incidentov.
3.
Digitalna infrastruktura so stičišča omrežij, register domenskih imen najvišje ravni in ponudniki storitev sistema domenskih imen.
4.
Digitalna storitev so naslednje storitve informacijske družbe: storitve spletne tržnice, spletnega iskalnika in računalništva v oblaku.
5.
Incident je vsak dogodek, ki ima dejanski negativen učinek na varnost omrežij in informacijskih sistemov.
6.
Informacijsko okolje je skupek družbenih omrežij in kibernetskega prostora, vključno z informacijami.
7.
Informacijska varnost je zaščita, varovanje in obramba informacijskega okolja pred nedovoljenim dostopom, uporabo, razkritjem, motenjem, spreminjanjem ali uničenjem, z namenom zagotavljanja zaupnosti, avtentičnosti, celovitosti in razpoložljivosti.
8.
Izvajalec bistvenih storitev je javni ali zasebni subjekt, ki spada v katero od področij, navedenih v 5. členu tega zakona, in izpolnjuje merila, določena v 7. členu tega zakona, ter dodatna področna merila, določena s predpisi.
9.
Kibernetska grožnja je možnost zlonamernega poskusa poškodovanja ali prekinitve računalniškega omrežja, sistema, storitev in podatkov.
10.
Kibernetska obramba je celota ukrepov in dejavnosti države, s katerimi se odvrača, onemogoča, preprečuje ali odbija kibernetske napade v informacijskem okolju.
11.
Kibernetska varnost je sposobnost zaščititi, varovati in braniti kibernetski prostor pred kibernetskimi grožnjami, incidenti in kibernetskimi napadi.
12.
Kibernetski napad je napad prek kibernetskega prostora z namenom zlonamernega uničevanja, izpostavljanja, nadzorovanja ali spreminjanja, onemogočanja, zbiranja in oviranja kateregakoli dela kibernetskega prostora, vključno glede informacij, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje države.
13.
Kibernetski prostor je globalno informacijsko okolje, ustvarjeno s pomočjo elektronsko komunikacijskih omrežij in informacijskih sistemov. Kibernetski prostor omogoča nastanek, obdelavo in izmenjavo informacij.
14.
Ključni deli nacionalnega varnostnega sistema so omrežja in informacijski sistemi, namenjeni področju obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, policije, obveščevalno-varnostne dejavnosti ter zunanjih zadev.
15.
Ključni informacijski sistemi so vsi informacijski sistemi subjekta, brez katerih ni mogoče neprekinjeno izvajati storitev.
16.
Krmilni informacijski sistemi so informacijski sistemi, ki omogočajo izvajanje pravilnih postopkov in izvajajo ustrezno sosledje delovanja ključnih informacijskih sistemov subjekta.
17.
Kvalificiran revizor je revizor s področja informacijske varnosti, ki je certifikat pridobil pri eni izmed neodvisnih revizijskih organizacij.
18.
Mreža skupin CSIRT je povezava, v kateri sodelujejo skupine CSIRT iz držav članic in CERT-EU.
19.
Nacionalni center za krizno upravljanje je center, določen v predpisu, ki ureja organizacijo in delovanje nacionalnega centra za krizno upravljanje.
20.
Nadzorni informacijski sistemi so informacijski sistemi, ki skrbijo za izvajanje nadzorstvene funkcije informacijskih sistemov subjekta.
21.
Obvladovanje incidentov so vsi postopki, ki omogočajo odkrivanje, analizo in zajezitev incidentov ter odzivanje nanje.
22.
Omrežje in informacijski sistem so:
-
elektronsko komunikacijsko omrežje, ki vključuje prenosne sisteme in, kjer je primerno, komutacijsko ali usmerjevalno opremo ter druge vire, vključno z omrežnimi elementi, ki niso aktivni, ki omogočajo prenos signalov po žicah, z radijskimi valovi, z optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, če se uporabljajo za prenos signalov, omrežij, ki se uporabljajo za radijsko in televizijsko radiodifuzijo, ter z omrežji kabelske televizije, ne glede na vrsto prenesenih informacij;
-
vsaka naprava ali skupina med seboj povezanih ali sorodnih naprav, od katerih ena ali več njih na podlagi programa opravlja samodejno obdelavo digitalnih podatkov, ali
-
digitalni podatki, ki jih elementi iz prve in prejšnje alineje te točke shranjujejo, obdelujejo, pridobivajo ali prenašajo za namene njihovega delovanja, uporabe, varovanja in vzdrževanja.
23.
Ponudnik digitalnih storitev je vsaka fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja digitalno storitev.
24.
Ponudnik storitev sistema domenskih imen je subjekt, ki zagotavlja storitve sistema domenskih imen na internetu.
25.
Predstavnik je vsaka fizična ali pravna oseba s sedežem v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU), ki je izrecno določena, da deluje v imenu ponudnika digitalnih storitev, ki nima sedeža v Uniji, in s katero lahko pristojni nacionalni organ ali nacionalni CSIRT vzpostavi stik namesto s ponudnikom digitalnih storitev, kar zadeva obveznosti tega ponudnika digitalnih storitev na podlagi tega zakona.
26.
Register domenskih imen najvišje ravni je subjekt, ki upravlja in izvaja registracijo imen internetnih domen v okviru določene domene najvišje ravni.
27.
Revizijska sled je nespremenljiva sled oziroma niz podatkov, ki se je zgodil v informacijskem sistemu ali napravi, z natančnim časovnim zapisom v obliki dnevniškega zapisa, ki omogoča natančen pregled vseh zapisov, povezanih z vsemi dogodki in vsemi shranjenimi informacijami, od nastanka podatka ali informacije naprej do trenutnega stanja.
28.
Sistem domenskih imen je hierarhičen porazdeljen sistem dodeljevanja imen v omrežju, ki posreduje poizvedbe za domenska imena.
29.
Skupina za sodelovanje je skupina, ki jo sestavljajo predstavniki držav članic EU, Evropske komisije in Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (agencija ENISA).
30.
Specifikacija je dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolniti proizvod, proces, storitev ali sistem.
31.
Spletna tržnica je digitalna storitev, ki potrošnikom (vsaka fizična oseba, ki deluje za namene zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti) oziroma trgovcem (vsaka fizična ali pravna oseba v zasebni ali javni lasti, ki sama ali prek osebe, ki nastopa v njenem imenu ali po njenem naročilu, deluje za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo) omogoča, da na spletišču spletne tržnice ali na spletišču trgovca, ki uporablja računalniške storitve spletne tržnice, s trgovci sklenejo pogodbe o spletni prodaji ali pogodbe o spletnih storitvah.
32.
Spletni iskalnik je digitalna storitev, ki uporabnikom na podlagi poizvedbe o katerikoli temi v obliki ključne besede, fraze ali drugega vnosa omogoča iskanje po načeloma vseh spletiščih ali spletiščih v določenem jeziku, ponudi pa povezave do strani z informacijami o zahtevani vsebini.
33.
Standard je tehnična specifikacija, ki jo je sprejel priznan organ za standardizacijo za večkratno ali stalno uporabo.
34.
Stičišče omrežij je omrežna zmogljivost, ki omogoča medsebojno povezavo več kot dveh neodvisnih avtonomnih sistemov, predvsem zaradi izmenjave internetnega prometa in zagotavlja medsebojno povezavo le avtonomnih sistemov ter omogoča izmenjavo internetnega prometa med katerimakoli sodelujočima avtonomnima sistemoma, brez prehoda prek tretjega avtonomnega sistema, prav tako pa ne spreminja takšnega prometa ali kako drugače posega vanj.
35.
Storitev informacijske družbe je katerakoli storitev, ki se običajno opravi odplačno, na daljavo (storitev se opravi, ne da bi bile stranke sočasno navzoče), elektronsko (storitev se pošlje na začetnem kraju in sprejme na cilju z elektronsko opremo za obdelavo in shranjevanje podatkov ter se v celoti prenaša, pošilja in sprejema po žici, radijsko, z optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi) in na posamezno zahtevo prejemnika storitev (storitev opravi s prenosom podatkov na posamezno zahtevo).
36.
Storitev računalništva v oblaku je digitalna storitev, ki omogoča dostop do prožnega in po obsegu prilagodljivega nabora deljivih računalniških virov.
37.
Strategija kibernetske varnosti je nacionalna strategija za varnost omrežij in informacijskih sistemov ter pomeni okvir s strateškimi cilji in prednostnimi nalogami na področju varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Republiki Sloveniji.
38.
Tveganje je vsaka razumno določljiva okoliščina ali dogodek, ki ima lahko negativen učinek na varnost omrežij in informacijskih sistemov.
39.
Varnost omrežij in informacijskih sistemov je zmožnost omrežij in informacijskih sistemov, da na določeni ravni zaupanja preprečijo vse dogodke, ki ogrožajo razpoložljivost, avtentičnost, celovitost ali zaupnost shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali pripadajočih storitev, ki jih navedena omrežja in informacijski sistemi zagotavljajo ali so prek njih dostopni.
40.
Varnostno operativni center je notranja organizacijska enota posameznih organov državne uprave, ki se odziva na incidente na področju informacijske varnosti.