122. člen
(pogoji za napredovanje)
(1)
Uradnik lahko na delovnem mestu napreduje v višji naziv.
(2)
Uradnik napreduje v višji naziv, če:
1.
se naloge na uradniškem delovnem mestu, na katerem dela, lahko opravljajo v višjem nazivu,
2.
izpolnjuje pogoje za imenovanje v višji naziv, določene z zakonom, podzakonskim aktom oziroma splošnim aktom delodajalca,
3.
se udeleži usposabljanj in izpopolnjevanj, na katera je v časovnem obdobju za napredovanje napoten s strani nadrejenega.
(3)
Uradnik vsakokrat napreduje v za eno stopnjo višji naziv:
-
v nazive do vključno sedme stopnje po treh letih od zadnjega imenovanja v naziv;
-
v nazive od šeste do četrte stopnje po štirih letih od zadnjega imenovanja v naziv;
-
v nazive tretje stopnje po petih letih od zadnjega imenovanja v naziv;
-
v naziv druge stopnje po sedmih letih od zadnjega imenovanja v naziv;
-
v naziv prve stopnje po desetih letih od zadnjega imenovanja v naziv.
(4)
Uradnik napreduje v višji naziv in pridobi pravice, ki izhajajo iz višjega naziva, s prvim dnem naslednjega meseca po izteku časovnega obdobja za napredovanje v naziv.
(5)
Postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje uradnikov v višji naziv v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti določi vlada z uredbo. Drugi državni organi uredijo to vprašanje s svojim splošnim aktom.