V prilogi 1 se 1., 2. in 3. točka spremenijo tako, da se glasijo:
»1. Opis območja čezmerne onesnaženosti
Območje čezmerne onesnaženosti, ki obsega občini Zagorje ob Savi in Trbovlje, je opredeljeno kot podobmočje SIC_ZS v območju SIC (celinsko območje). Na tem podobmočju so glede na Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) presežene mejne vrednosti za delce PM10, zato je območje uvrščeno v I. stopnjo onesnaženosti. Območje čezmerne onesnaženosti SIC_ZS je v hribovitem svetu Posavskega hribovja ob reki Savi. Mesti Zagorje ob Savi in Trbovlje sta v ozkih stranskih dolinah reke Save. Doline so slabo prevetrene s pogostimi temperaturnimi inverzijami, kar močno omejuje razredčevanje izpustov. Na območju čezmerne onesnaženosti, ki obsega 205,1 km2, živi približno 35.000 prebivalcev. Največji naselji sta Trbovlje in Zagorje ob Savi. Zasavje je območje z dolgo industrijsko tradicijo, zaradi česar so v okolju nastale nekatere posledice. Območje čezmerne onesnaženosti z vrisanimi merilnimi mesti, kjer se spremlja onesnaženost zraka v okviru državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka, je prikazano na sliki 1. Na merilnem mestu Zagorje se spremljajo ravni SO2, O3, NOx in PM10, v Trbovljah se izvajajo meritve SO2, O3, NOx, PM10 in CO. Gauss-Kruegerjevi koordinati in tip merilnih mest ter tip območja so podani v preglednici 1.
Preglednica 1: Gauss-Kruegerjevi koordinati in tip merilnih mest ter tip območja na podobmočju SIC_ZS za merilni mesti v okviru državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka
|
Merilno mesto
|
GKKy
|
GKKx
|
Tip merilnega mesta
|
Tip območja
|
|
Zagorje
|
500070
|
109663
|
prometno
|
mestno
|
|
Trbovlje
|
503116
|
110533
|
Ozadje
|
predmestno
|
&fbco;binary entityId="08eaec79-1b52-486a-9c49-7522b381c9bd" type="png"&fbcc;
Slika 1: Območje čezmerne onesnaženosti in lokaciji merilnih mest v okviru državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka
2. Raven onesnaženosti z delci PM10
Za delce PM10 so predpisane letne in dnevne mejne vrednosti. Letna mejna vrednost znaša 40 µg/m3, dnevna mejna vrednost pa 50 µg/m3 in je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu. Rezultati meritev ravni onesnaženosti z delci PM10 v obdobju od leta 2002 do 2018 so prikazani na slikah 2 in 3. Na sliki 2 so prikazane povprečne letne ravni delcev, na sliki 3 pa število preseganj dnevne mejne vrednosti v posameznem koledarskem letu. Letna mejna vrednost po letu 2008 na merilnih mestih v Zasavju ni bila presežena. Precej bolj težavna so preseganja dnevne mejne vrednosti, omejena na hladno polovico leta. Najbolj problematični meseci so januar in februar ter november in december. V Zasavju je bilo dovoljeno število preseganj dnevne mejne vrednosti v obdobju od leta 2002 do 2018 preseženo vsako leto na merilnem mestu v Zagorju. Podobno je tudi na lokaciji v Trbovljah, kjer je bilo število preseganj manjše od dovoljenega le v letu 2014. Zmanjševanje ravni delcev po letu 2002 je opazno predvsem pri letnih povprečnih vrednostih in je posledica zmanjšanja izpustov zaradi izgraditve čistilnih naprav na industrijskih objektih. V obdobju zadnjih petih let so razlike med posameznimi leti predvsem posledica meteoroloških razmer v hladni polovici leta. Višje ravni delcev in s tem tudi številnejša preseganja so povezani z daljšimi obdobji stabilnega vremena, ko v neprevetrenih dolinah in kotlinah nastanejo izrazite temperaturne inverzije. Po drugi strani pa so daljša padavinska obdobja, pogosti prehodi vremenskih front in višje temperature povezani z nižjimi ravnmi delcev. Za leti 2011 in 2015 so tako značilna daljša obdobja stabilnega vremena, kar se je pokazalo tako v številnejših preseganjih dnevne mejne vrednosti kot tudi v nekoliko višji povprečni letni ravni.
&fbco;binary entityId="8c8e015f-26a1-4379-80d5-6c22a41e8511" type="png"&fbcc;
Slika 2: Povprečne letne vrednosti PM10 na merilnih mestih v Zasavju
&fbco;binary entityId="4e808b6b-635f-4316-be07-e3143523beae" type="png"&fbcc;
Slika 3: Število preseganj dnevne mejne vrednosti PM10 na merilnih mestih v Zasavju
3. Viri onesnaževanja
Izpusti celotnega prahu iz industrijskih virov na območju Zasavja v letu 2017 so prikazani v preglednici 2, primerjava z letoma 2011 in 2014 pa v preglednici 3. Primerjava med letoma 2011 in 2014 kaže, da se je obseg izpustov industrijskih virov v tem obdobju zmanjšal skoraj za 80 %. V letu 2017 dva največja industrijska vira iz leta 2014 (Termoelektrarna Trbovlje, d. o. o., in Lafarge Cement) nista več aktivna, izpusti zaradi industrije so v tem letu še manjši. Lokacije posameznih večjih industrijskih virov in obremenjenost državnih cest glede na PLDP (povprečni letni dnevni promet) so prikazane na sliki 4.
Preglednica 2: Emisije celotnega prahu iz industrijskih virov na območju Zasavja (Trbovlje in Zagorje ob Savi) v letu 2017 (vir: REMIS, Register nepremičnih virov onesnaževanja zraka v Sloveniji)
|
Vir
|
Emisije celotnega prahu (kg/leto)
|
|
IGM ZAGORJE, D. O. O.
|
624
|
|
ETI, d. o. o.
|
361
|
|
TELKOM, trgovina in storitve, d. o. o.
|
298
|
|
KUM-PLAST, d. o. o., Zagorje ob Savi, PE Kisovec
|
141
|
|
KOMUNALA TRBOVLJE, d. o. o.
|
34
|
|
JAVNO PODJETJE KOMUNALA ZAGORJE, d. o. o., Kotlarna Zagorje
|
30
|
|
DOM UPOKOJENCEV FRANC SALAMON Trbovlje
|
22
|
|
BARTEC VARNOST, D. O. O.
|
18
|
|
ETI PROPLAST, plastika, orodja in naprave, d. o. o.
|
17
|
|
JE & GR, d. o. o., Podvine
|
16
|
|
JE & GR, d. o. o.
|
11
|
|
Drugi viri *
|
13
|
|
Skupaj
|
1.585
|
Preglednica 3: Emisije celotnega prahu iz industrijskih virov na območju Zasavja v letih 2011, 2014 in 2017
|
Leto
|
Emisije celotnega prahu (kg/leto)
|
Občine
|
|
2011
|
112.308
|
Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi
|
|
2014
|
23.755
|
Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi
|
|
2017
|
1.585
|
Trbovlje in Zagorje ob Savi
|
&fbco;binary entityId="778d241b-6603-4d55-9472-76b6a1a79b4d" type="png"&fbcc;
Slika 4: Lokacije posameznih virov emisij celotnega prahu v Trbovljah in Zagorju ob Savi
Na merilnem mestu Zagorje je bilo v obdobju od 6. maja 2016 do 25. julija 2017 izvedeno vzorčenje z namenom določitve virov z receptorskim modeliranjem. V preglednici 4 so prikazane ravni delcev, vključno s prekoračitvami dnevne mejne vrednosti. Porazdelitev po virih v celotnem in zimskem obdobju, pridobljena prek modela PMF (Positive Matrix Factorization), je prikazana v preglednici 5. Rezultati receptorskega modeliranja kažejo, da na ravni delcev na lokaciji Zagorje vplivajo trije poglavitni viri. Najpomembnejša vira sta povezana s prometom ter sekundarnimi anorganskimi delci, ki nastajajo z oksidacijo in pretvorbo plinastih izpustov (predvsem SO2, NOx in NH3). Vir, ki ga povezujemo s prometom in tudi resuspenzijo, je posledica izpustov iz motorjev ter obrabe cestišča, zavor in pnevmatik. Delež tega vira na letni ravni dosega 44 %, v zimskem času pa 28 %. Ravni sekundarnih delcev imajo bolj regionalen značaj in odražajo stanje na širšem območju, saj nanje bolj kot lokalni izpusti vpliva premik zračnih mas. Delež tega vira je približno tretjinski tako v celoletnem kot tudi v zimskem obdobju. Izpusti zaradi izgorevanja lesne biomase na letni ravni dosegajo 26 %, v zimskem obdobju pa kar 41 %. V zimskem obdobju so posebej obravnavani dnevi s preseženo dnevno mejno vrednostjo delcev PM10. Rezultati so prikazani v preglednici 6. V opazovanem obdobju od 1. oktobra 2016 do 31. marca 2017 je znašala povprečna dnevna raven v dneh, ko je prišlo do preseganja, 81 µg/m3. V primerjavi z dnevi, ko dnevna meja vrednost ni bila presežena, se je najbolj povečal delež zaradi izgorevanja biomase. Delež tega vira je bil v teh dneh 46-%, kar je v povprečju 36 µg/m3.
Preglednica 4: Povprečne ravni delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti na merilnem mestu Zagorje
|
Delci PM10
|
||
|
Cp [µg/m3]
|
>MV
|
|
|
Zimsko obdobje (1. 10. 2016–31. 3. 2017)
|
48
|
64
|
|
Poletno obdobje (6. 5.–30. 9. 2016 in 1. 4.–25. 7. 2017)
|
16
|
0
|
|
Celoletno obdobje (6. 5. 2016–25. 7. 2017)
|
29
|
64
|
|
Mejne vrednosti
|
40*
|
35**
|
Cp – povprečna raven v danem obdobju
MV – število primerov s preseženo dnevno mejno vrednostjo 50 µg/m3
Preglednica 5: Viri delcev PM10 s pripadajočimi kazalniki, dobljenimi s statističnim modelom PMF
|
Prevladujoči kazalniki
|
Časovni vzorec
|
Vir emisij
|
Delež vira
CELO LETO
|
Delež vira ZIMA
|
|
|
1
|
Levoglukozan, PAH*, Kalij, EC, OC
|
Zima
|
Kurjenje lesa
|
26 %
|
41 %
|
|
2
|
sulfat, amonij, nitrat
|
Zima
|
Anorganski sekundarni delci
|
30 %
|
31 %
|
|
3
|
EC, OC, barij, železo, antimon, svinec, galij, arzen, baker, kobalt, krom, mangan, aluminij, natrij, magnezij, kalcij, stroncij, vanadij
|
Celo leto
|
Promet oziroma resuspenzija
|
44 %
|
28 %
|
PAH: benzo(a)antracen, benzo(b,j,k)fluoranten, benzo(a)piren, indeno(1,2,3-cd)piren, dibenzo(a,h)antracen
EC – elementarni ogljik, OC – organski ogljik
Preglednica 6: Porazdelitev virov delcev PM10 glede na njihovo raven (nad in pod 50 µg/m3) v zimskem obdobju od 1. oktobra 2016 do 31. marca 2017
|
Vir emisij
|
CPM10 < 50 µg/m3
|
CPM10 > 50 µg/m3
|
|||
|
1
|
Kurjenje lesa
|
10 µg/m3
|
32 %
|
36µg/m3
|
46 %
|
|
2
|
Anorganski sekundarni delci
|
8 µg/m3
|
27 %
|
27 µg/m3
|
34 %
|
|
3
|
Promet oziroma resuspenzija
|
12 µg/m3
|
41 %
|
15 µg/m3
|
20 %
|
«.
V 4.1.3.2 točki se črta peti odstavek, ki se glasi:
»Ministrstvo, pristojno za okolje, v letu 2017 vsem izvajalcem dimnikarskih storitev zagotovi merilnike vlažnosti drv.«.
V 4.1.3.4 točki se v drugem in tretjem odstavku črta besedilo »v enem letu po sprejetju tega odloka«.
V 4.1.3.6 točki se v prvem odstavku črta besedilo »v letih 2017 in 2018«.
V 4.1.3.9 točki se črta peti odstavek, ki se glasi:
»Dodatna storitev trajnega odvažanja lesne biomase kot ostanka obrezovanja sadnega in okrasnega drevja se začne izvajati v letu 2018.«.
V 4.2.6 točki se v prvem odstavku črta besedilo »do konca leta 2016«.
4.2.9 točka se spremeni tako, da se glasi:
»4.2.9 Optimizacija zimskega posipanja in soljenja cest
Zimsko vzdrževanje državnih cest, pločnikov ter kolesarskih stez se izvaja v skladu z Izvedbenim programom zimske službe, kjer so natančno opredeljene vse aktivnosti. Kadar je vozišče vlažno, se lahko preventivni posip izvaja s čisto soljo, posip suhega vozišča neposredno pred napovedanimi padavinami se izvaja praviloma z mešanico soli in tekočega MgCl2 (ali tekočega CaCl2). Uporaba drobljenca za preventivni posip na mestnih in drugih nižinskih cestah je prepovedana zaradi prevelikega izmeta materiala, kar povzroča izpuste (emisije) v okolje. Nastavitve količine posipa na posipalcih morajo biti v skladu z navodili v programu zimske službe za posamezne vrste zimskih pojavov, kar preverja nadzorna služba.
V času sneženja izvajalci zimske službe izvajajo intenzivno pluženje ter posip s soljo, uporaba mešanice soli in drobljenca je dovoljena samo po predhodni analizi dežurnih v zimski službi na posameznih bazah, kadar je nevarnost nastanka snežne deske.
Nosilci ukrepa: občina, država, izvajalci zimske službe«.
V 4.2.11 točki se v drugem odstavku v tretji alineji črta besedilo »od leta 2018 naprej«.
V 4.2.12 točki se črta besedilo »najmanj do konca leta 2020«.
V 4.2.19 točki se črtata besedilo »v letu 2017« in besedilo »do konca leta 2019«.
V 4.2.27 točki se v prvem odstavku črta besedilo »najpozneje v letu 2018«.
V 4.3.1.11 točki se črta besedilo »v enem mesecu po sprejetju odloka«.