22. člen
(obveznosti upravljavca polnilnega mesta)
(1)
Upravljavec polnilnega mesta na javno dostopnih polnilnih mestih uporabnikom električnih vozil omogoči priložnostno polnjenje, ne da bi se morali registrirati ali skleniti pogodbo z upravljavcem polnilnega mesta ali ponudnikom storitve polnjenja. Priložnostna cena in vsi njeni sestavni deli morajo biti končnim uporabnikom znani pred začetkom polnjenja.
(2)
Upravljavec polnilnega mesta na plačljivih javno dostopnih polnilnih mestih visokih moči 43 kW in več omogoči priložnostno polnjenje z uporabo plačilnega instrumenta prek terminalov in naprav, ki se uporabljajo za plačilne storitve, vključno z vsaj eno od naslednjih možnosti:
-
čitalniki plačilnih kartic,
-
naprave z brezstično funkcijo, ki lahko preberejo vsaj plačilne kartice.
(3)
En plačilni terminal ali naprava iz prejšnjega odstavka se lahko uporablja za izvajanje plačilnih transakcij za več polnilnih mest v polnilnem parku.
(4)
Cene, ki jih upravljavci polnilnih mest na javno dostopnih polnilnih mestih zaračunajo ponudnikom storitev polnjenja, in cene, ki jih ponudniki storitev polnjenja zaračunavajo končnim uporabnikom, morajo biti primerne, lahko in jasno primerljive, pregledne in nediskriminatorne. Kadar je ustrezno, se lahko cene razlikujejo le sorazmerno, v skladu z objektivno utemeljitvijo. Vlada lahko zaradi zaščite potrošnikov sprejme ukrepe regulacije cen polnjenja na javno dostopnih polnilnih mestih, kot so določitev elementov cene in regulacija sestavin cene, določitev mehanizma cene ali določitev najvišje cene. Pri oblikovanju regulacije cen se smiselno upoštevajo določbe zakona, ki ureja kontrolo nad cenami blaga in storitev.
(5)
Upravljavec polnilnega mesta na javno dostopnih polnilnih mestih zagotovi:
-
da polnilno mesto izpolnjuje predpisane tehnične zahteve, je varno za končnega uporabnika ter je redno testirano in ima vsa veljavna dovoljenja, kot izhaja iz tega zakona in podzakonskih aktov, izdanih na podlagi tega zakona;
-
da je polnilno mesto opremljeno z ustrezno programsko opremo, ki zagotavlja:
a)
možnost polnjenja električnih vozil, vključno s priključnimi hibridnimi vozili,
b)
pošiljanje podatkov na nacionalno točko dostopa,
c)
varno komunikacijo za zaščito pošiljanja podatkov predvsem o končnih uporabnikih in poravnavah,
č)
identifikacijo končnega uporabnika,
d)
druge zahteve kot izhajajo iz podzakonskih aktov, izdanih na podlagi tega zakona glede tehničnih zahtev za polnilna mesta;
-
da je običajno polnilno mesto opremljeno z ustrezno programsko opremo, ki zagotavlja lokalno in oddaljeno upravljanje polnilne moči oziroma pametno polnjenje;
-
da je polnilno mesto opremljeno z interoperabilnim naprednim sistemom za merjenje, ki zagotavlja sprotno merjenje električne energije in pošiljanje podatkov, kot je to opredeljeno v zakonu, ki ureja oskrbo z električno energijo;
-
pošiljanje ločenih podatkov o uporabi energije za storitve polnjenja in za delovanje polnilnega mesta elektrooperaterju, ponudnikom mobilnostnih storitev, dobaviteljem električne energije, agregatorjem in ministrstvu, pristojnemu za energijo;
-
da se električna energija, dobavljena polnilnemu mestu, uporabi zgolj za polnitev električnih vozil;
-
namestitev in overjanje merilnikov izhodne električne energije v skladu z zakonom, ki ureja področje meroslovja;
-
da je polnilno mesto vpisano v register identifikacijskih kod in da je omogočena izmenjava podatkov z nacionalno točko dostopa v skladu z določbami tega zakona.