Vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi
Zaradi gradnje avtoceste se vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati. Zato mora investitor izvesti potrebne ureditve na vodotokih, ki jih križa avtocesta ali druge ureditve določene s to uredbo. Naravne struge obstoječih vodotokov se morajo ohranjati v največji možni dolžini.
Površinski vodotoki
Prečkanja vodotokov je potrebno načrtovati tako, da bo svetli profil sposoben prevajati merodajno 100-letno vodo pri varnostni višini, ki praviloma ne sme biti manjša od 1 m, izjemoma pa 0,5 m. Potrebno je zagotoviti, da bo tudi najmanjši predlagan prerez objekta normalno prehoden, torej vsaj 2 m visok in 1,5 m širok.
Avtocesta prečka več potokov, ki jih je potrebno urediti na krajšem ali daljšem odseku, odvisno od potrebne poglobitve potoka. Poglobitve so bodisi zaradi potrebne svetle višine premostitvenega objekta ali izpusta iz objekta za zaščito voda pred vplivi z avtoceste, kar pa je pogojeno z globino kanalizacije avtoceste. Na obravnavanem odseku avtoceste je predvidena ureditev naslednjih vodotokov:
-
regulacija Samoričkega potoka 0807-3.7-1 v dolžini 500 m,
-
regulacija in čiščenje potoka Kozarica 0807-3.7-2 v skupni dolžini 1500 m,
-
regulacija potoka Besnica 0807-3.7-4 v dolžini 660 m,
-
ureditev – protierozijska zaščita reke Mure 0807-3.7-5 v območju viadukta,
-
regulacija in čiščenje potoka Mokoš 0807-3.7-6 v skupni dolžini 2500 m,
-
regulacija in čiščenje potoka Dobel 0807-3.7-8 v dolžini 2090 m,
-
ureditev neprepustne obloge razbremenilnika Ledava–Mura na mestu križanja z avtocesto, tako da ne bo prišlo do precejanja skozi nasip in morebitnega rušenja nasipov,
-
izgradnja razbremenilnika Dobel–Mokoš 0807-3.7-8.1 med Doblom 0807-3.7-8 in Mokošom 0807-3.7-6 v dolžini 2840 m. Razbremenilnik se locira znotraj vegetacijskega pasu iz 17. člena te uredbe zahodno vzdolž AC, v obliki plitke zemeljske mulde globine 60 cm in širine 10 m. Robovi se zasadijo z drevesno in grmovno vegetacijo, dno le z drevesno vegetacijo. V območju vzdolž razbremenilnika se ustrezno prilagodi odvodnjo vode z avtoceste vključno z zadrževalniki, poljske poti ter komunalno infrastrukturo. Med razbremenilnikom in cestiščem se deponira nenosilen material odstranjen med gradnjo v skladu s 37. členom te uredbe.
Predvideni posegi preureditev vodotokov se morajo izvesti tako, da se bistveno ne spremeni narava vodotoka, to je pretok vode, kakovost vode in biološka raznovrstnost. Zato je pri posegih v vodotoke dela potrebno izvajati tako, da so izpolnjene naslednje zahteve:
-
preureditev vodotokov mora biti sonaravna in čim bolj podobna stanju pred posegom;
-
zemeljski posegi in gradbena dela v vplivnem območju vodotokov naj se ne izvajajo v času nizkih vodostajev, kolikor to ni mogoče, naj se izvajajo po fazah tako, da se v vodotoku lahko občasno vzpostavijo normalne razmere;
-
v času gradbenih del je potrebno zagotoviti minimalen pretok vode, ki ga je potrebno določiti pred začetkom izvajanja gradbenih del. Zagotovljene morajo biti minimalne koncentracije kisika (> 4 mgO2/l), koncentracije suspendiranih snovi ne smejo daljši čas presegati 30 mg/l. Kolikor se to zgodi, je potrebno dela prekiniti do vzpostavitve primernega stanja. Preusmeritev vode v novo korito je potrebno izvesti tako, da ne pride do pomorov življa v vodotoku. Zasaditev brežin je potrebno izvesti v prvi vegetacijski dobi, takoj ko gradbena dela to omogočijo, jeseni oziroma spomladi;
-
za ohranjanje kakovosti površinskih vodotokov veljajo zaščitni ukrepi za varovanje vodnih virov v nadaljevanju tega člena.
Odvodnjavanje cestnega telesa
Na celotnem odseku avtoceste se v struge naravnih odvodnikov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določilom strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustni temperaturi vode (Uradni list SRS, št. 18/85) in uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na sistem odvodnje ne smejo biti priključeni nobeni iztoki sanitarno-fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod.
Padavinsko vodo s cestišča se od km 0+000 do km 3+720 ter od km 6+400 do km 11+200 odvaja v vodotesnih betonskih kanalizacijskih cevovodih dimenzije 0,3-0,8 m, od km 3+720 do km 6+400 pa v obcestnih jarkih.
Celoten sistem odvajanja padavinske vode s cestišča mora biti izveden vodotesno. Vse padavinske vode s cestnih površin se preko požiralnikov navezujejo na kanalizacijske cevovode in obcestne jarke, ki se navezujejo na zemeljske zadrževalne bazene – čistilne objekte z zbiralci olj in usedalniki nesnage. Odvedene vode se po čiščenju na zadrževalnih bazenih – čistilnih objektih izlivajo v odvodnike.
Zemeljski zadrževalni bazeni – čistilni objekti morajo biti zgrajeni vodotesno, z vgrajeno neprepustno varjeno folijo, in dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas omogočal učinkovito sedimentiranje trdnih delcev in vsaj delno razgradnjo organskih snovi. Potrebno je redno vzdrževanje. Mulj v usedalnikih je treba obravnavati kot posebni odpadek.
Cestišča vseh priključnih cest in deviacij se odvodnjava z odprtimi obcestnimi jarki.
Za primere razlitja večjih količin goriv, olj in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov je potrebno pripraviti načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in za njihovo odstranitev.
Zavarovanje vodnih virov
Avtocesta ne sme v ničemer poslabšati obstoječega stanja kvalitete podtalnice, kar je treba doseči z ustreznimi gradbeno tehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje ter po izgradnji z ustreznim načinom vzdrževanja.
Posegi pod nivo najvišje podtalnice niso dopustni. V primeru, da se tem posegom zaradi gradbenotehničnih zahtev ni mogoče izogniti (temeljenje), je potrebno izkop izvajati s čisto tehnologijo in ga primerno zavarovati pred morebitnimi izlivi škodljivih snovi. Pri tem je potreben stalen nadzor za to pristojnih služb.
Poleg ukrepov, navedenih v poglavju “Odvodnjavanje cestnega telesa“, je med gradnjo in v času obratovanja je treba predvideti naslednje ukrepe:
-
projekt izgradnje prometnice mora predvideti vse ukrepe, da se med samo izgradnjo in v času obratovanja prepreči vdor polutantov v podtalnico,
-
prometnica mora biti zgrajena tako, da ni možno odtekanje meteornih voda ali izpustov iz vozil v tla in podtalnico,
-
prometnica mora biti zavarovana do stopnje, da se v primeru kakršnekoli nesreče prepreči vdor polutantov v tla in podtalnico,
-
na počivališčih, parkiriščih in avtocestnih objektih je treba zagotoviti neškodljivo odvajanje odpadne in umazane padavinske vode,
-
med samo gradnjo mora biti delovišče zavarovano, vsa dela se lahko izvajajo le pod takšnimi pogoji, da se prepreči onesnaženje tal in vdor polutantov v podtalnico,
-
na delovišču lahko obratujejo le brezhibni stroji, zavarovani pred izlitji pogonskih goriv in maziv, oziroma olj v tla in podtalnico,
-
redno in izredno servisiranje in vzdrževanje ter dotakanje goriv in olja strojev se izvaja na posebej zavarovanem prostoru izven varstvenih območij,
-
vsa razlitja nevarnih snovi morajo biti takoj sanirana, onesnažena zemljina ali kamenina mora biti takoj odstranjena in odpeljana na za to določeno deponijo,
-
vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva polutantov v tla in podtalnico,
-
odvodnjavanje deponij za material mora biti urejeno preko usedalnikov, katerih naloga je preprečevanje mehanskega onesnaževanja tal, površinske ali talne vode,
-
za izgradnjo se smejo uporabljati le okolju prijazni materiali,
-
zaradi tankega neomočenega sloja je pri gradnji nedopustna uporaba gradbenih materialov, ki lahko ob izpiranju ogrožajo vodo. To so predvsem materiali iz jalovišč, žlindre kemične in metalurške industrije, ostanki sežiganja smeti in materiali, ki vsebujejo katran,
-
v zgornjem ustroju ceste je dovoljena uporaba materialov s sposobnostjo izluževanja le v primeru, če so vezani z vročim bitumnom. Ti materiali se smejo uporabljati nevezani le v primeru, da so prekriti s tesno ureditveno oblogo cestišča,
-
vodnjaki, jaški in kanali za pogrezanje ali ponikanje padavinske vode niso dopustni,
-
v območju sredinskega pasu je treba zagotoviti tesnost,
-
za zbiranje padavinske vode s cest in drugih prometnih površin je treba predvideti robnike in cestne odtoke,
-
zbrano padavinsko vodo je treba voditi preko tesnih cevovodov s fleksibilnimi zvezami ali preko zatesnjenih žlebov. Pred usedalnim bazenom je treba predvideti separator za lahke tekočine z zadrževalnim bazenom za dež.
-
med samo izgradnjo prometnice je potrebna stalna nadzorna služba upravljavca vodovoda, izvajalec del se mora ravnati po navodilih in zahtevah te službe, ki morajo biti v skladu z načeli varovanja tal in podtalnice.
-
vzdrževalec prometnice mora imeti pripravljen načrt za takojšnje učinkovito ukrepanje v primeru razlitij polutantov (goriva, olja in druge za vodne vire škodljive suspenzije), ki ga potrdi ustrezna služba Ministrstva za okolje in prostor in zdravstvenega inšpektorata RS, ločeno za čas gradnje in za čas obratovanja avtoceste.
Načrt mora vključevati način obveščanja ustreznih strokovnih služb o morebitni nezgodi, predvidene ukrepe za preprečevanje vdora nevarnih snovi v podtalnico, ukrepe za odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje kontaminiranega sedimenta. V času gradnje je treba voditi evidenco nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču.
Z gradbeno tehničnimi rešitvami mora investitor zagotoviti maksimalno zaščito pred izlitjem polutantov s cestišča. Za čas gradnje je potrebno izdelati elaborat ekološke ureditve gradbišča, ki je sestavni del dokumentacije za pridobitev enotnega dovoljenja.
Na odseku od km 1+250 do km 1+420, kjer avtocesta prečka drugi varstveni pas črpališča Vučja vas, je poleg gornjih treba upoštevati tudi naslednje pogoje:
-
na tem odseku je treba vgraditi zaščitni glineni naboj ali zaščitni sloj iz drugega ustreznega tesnilnega materiala,
-
pri gradnji zaščitnega sloja se ne sme uporabljati materialov, pri katerih lahko pride do izluževanja kot so žlindre iz kemične in metalurške industrije, ostanki sežiganja jalovišča in materiali, ki vsebujejo katran,
-
v zgornjem delu telesa se prav tako ne smejo uporabljati zgoraj našteti materiali. Veziva, ki vsebujejo katran niso dovoljena,
-
z gradbenimi posegi ni dovoljeno poseganje v podtalnico,
-
utrditvena obloga prometnih površin mora biti nepropustna za vodo,
-
odvod padavinske vode mora biti ustrezno urejen v ustreznih vodotesnih kanalih (ceveh). Vodo je treba odvesti izven območja stacionaž od km 1+250 do km 1+420,
-
ponikanje padavinske vode ni dopustno,
-
zasaditev dreves ali grmovja z globokimi koreninami ni dovoljena,
-
padavinska voda, ki odteka z brežin, se mora zbirati v koritih na vznožju brežin. Tesnilni sloj brežine se mora nadaljevati pod koritom. Tudi to vodo je treba odvesti izven stacionaž v km 1+250 do km 1+420,
-
odbojne ograje morajo biti ustrezno ojačane,
-
treba je izdelati scenarij, ki bo predvidel ukrepe v primeru incidenta (razlitje nevarnih snovi, požar itd.),
-
po izgradnji avtoceste je treba postaviti opozorilne znake za vodovarstveno območje.
Za površine na območju oskrbnega centra in vzdrževalne baze je potrebno pridobiti posebno soglasje Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije. Površine morajo biti zasnovane v vodoneprepustni in oljetesni betonski ali asfaltni izvedbi in opremljene z ustreznimi oljnimi lovilci. Oskrbni center se priključi na lokalno čistilno napravo ob potoku Doblu. Vzdrževalna baza priključi na lokalno čistilno ob potoku Doblu ali na nepretočno greznico, ki se prazni, vsebina pa čisti na centralni čistilni napravi Murske Sobote. Meteorne vode, potencialno onesnažene z naftnimi derivati morajo biti vodene v oljni lovilec, kjer bodo pred priključkom na kanalizacijsko omrežje oziroma izpustom obdelane in očiščene.
Melioracije in namakalni sistemi
Avtocesta preči melioracijski kompleks Kozarica–Virje pri Vučji vasi in melioracijski kompleks Jezera–Muzge pri Rakičanu. Na kompleksu Kozarica–Virje je treba urediti prizadeta melioracijska odvodnika:
-
jarek MJ 4 0807-3.7-3 v dolžini 307 m,
-
jarek iz depresije 0807-3.7-4 v dolžini 165 m.
Na kompleksu Jezera–Muzge pri Rakičanu treba urediti prizadete melioracijske odvodnike:
-
jarek MJ A 0807-3.7-9 v dolžini 700 m,
-
jarek MJ B 0807-3.7-10 v dolžini 173 m,
-
jarek MJ C 0807-3.7-11 v dolžini 2215 m,
-
jarek Lipovci 0807-3.7.12 v dolžini 743 m
Avtocesta deli obstoječi namakalni sistem Jezera–Muzge pri Rakičanu na dva dela. V njegovem južnem delu se izvede predelava namakalnega sistema. Obnoviti oziroma na novo zgraditi je treba:
-
obstoječi cevovod 0807-4.10.1 v dolžini 930 m,
-
vkopani cevovod 0807-4.10.2 v dolžini 760 m,
-
vkopani cevovod 0807-4.10.3 v dolžini 255 m,
-
vkopani cevovod 0807-4.10.4 v dolžini 135 m,
-
vkopani cevovod 0807-4.10.5 v dolžini 511 m.
Na severnem delu se za nadomestitev z razširitvijo gramoznice izgubljenih namakalnih površin zagotovi nadomestni namakalni sistem enakih zmogljivosti, na površinah istega lastnika, med železniško progo in glavno cesto, zahodno od bolnišnice v Rakičanu. Predvidi se novo lokacijo črpališča na severnem robu gramoznice. Predvidijo se novi cevovodi, primarni cevovod do Bakovske ceste, kjer se cepi na severno vejo, ki napaja nove nadomestne površine na severu in južno vejo, ki napaja obstoječ namakalni sistem ob avtocesti. Ta sistem ni predmet tega lokacijskega načrta, za kritje stroškov izvedbe pa se zaveže investitorja.