(1)
Pri izreku disciplinske sankcije disciplinsko sodišče odmeri sankcijo v mejah, ki so predpisane s tem pravilnikom ter glede na težo storjenega dejanja in krivdo.
(2)
Pri tem disciplinsko sodišče upošteva vse okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja (olajševalne in oteževalne okoliščine), zlasti pa:
-
stopnjo kršiteljeve krivde,
-
nagibe, iz katerih je dejanje storil,
-
stopnjo ogrožanja ali kršitve zavarovane vrednote,
-
okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno,
-
prejšnje delovanje kršitelja, predvsem ali je bila kršitelju že kdaj prej izrečena disciplinska sankcija,
-
njegove osebne in premoženjske razmere,
-
njegovo obnašanje po storjenem dejanju, zlasti njegov odnos do posledic kršitve,
-
druge okoliščine, ki se nanašajo na kršiteljevo osebnost ter pričakovani učinek sankcije v prihodnosti.
(3)
Disciplinsko sodišče, ne glede na določbo pete alineje prejšnjega odstavka, ne sme upoštevati že prej izrečene disciplinske sankcije, če je od izvršitve že izrečene disciplinske sankcije poteklo več kot pet let, domnevni kršitelj pa v vmesnem obdobju ni storil druge disciplinske kršitve.