6. člen
(vrste omejenih skladov)
(1)
Vrste omejenih skladov so:
1.
ureditev, ki se nanaša na zavarovalne produkte z udeležbo pri dobičku, ki je na voljo le za kritje izgub, ki nastanejo v zvezi z določenimi zavarovalci ali v zvezi z določenimi tveganji in v primeru obstoja naslednjih ključnih lastnosti:
a. zavarovalci po teh pogodbah imajo drugačne pravice v primerjavi z drugimi zavarovalci pri isti zavarovalnici;
b. sredstva in donos na sredstva te ureditve niso na razpolago za pokrivanje obveznosti ali izgub iz drugih delov poslovanja;
c. presežek sredstev nad obveznostmi te ureditve predstavlja omejene lastne vire sredstev, ki niso na razpolago za pokrivanje obveznosti ali izgub iz drugega dela poslovanja;
d. običajno je zagotovljena udeležba pri dobičku v okviru omejenega sklada, pri čemer zavarovalci prejmejo najmanjši delež dobička, ustvarjenega v skladu, ki se razdeli prek dodatnih ugodnosti ali nižje premije, pri čemer lahko po potrebi delničarji zavarovalnice nato prejmejo preostanek tega dobička;
2.
pravno zavezujoč sporazum ali skrbništvo, oblikovano v korist zavarovalcev, kadar v okviru zavarovalne pogodbe ali ločeno od nje sporazum določa, da je treba nekatere premoženjske koristi ali sredstva dati v skrbništvo ali da mora zanje veljati pravno zavezujoč sporazum ali dajatev v korist določenih zavarovalcev;
3.
omejeni skladi, ki odražajo omejitve posameznih sredstev in lastnih virov sredstev, kot je določeno v pogodbi o ustanovitvi, statutu ali drugih aktih, ki veljajo za poslovanje zavarovalnice;
4.
omejeni skladi, oblikovani zato, da se upošteva učinek omejitev ali dogovorov, določenih v nacionalni zakonodaji;
5.
pokojninski sklad v skladu s 4. členom Direktive 2003/41/ES (Direktive 2003/41/ES o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spremembi Direktive 2003/41/ES o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in Direktive 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov v zvezi s prevelikim zanašanjem na bonitetne ocene) ali druga oblika pokojninskih zavarovanj, pri katerih so vplačane premije odbitna postavka od davčne osnove zavarovanca. Pri tem velja, da v primeru:
a. če zavarovalnica pridobi dovoljenje za uporabo pristopa, ki temelji na trajanju, za podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev v skladu z 213. členom ZZavar-1, zanjo ne veljajo določila III. poglavja tega sklepa o ločenem računanju solventnostne kapitalske zahteve za omejeni sklad;
b. če zavarovalnica upravlja pokojninski sklad, oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni vzajemni pokojninski sklad, za ta sklad ne veljajo določila III. poglavja o ločenem računanju solventnostne kapitalske zahteve, zavarovalnica pa za ta sklad kot postavko obveznosti v bilanci stanja za namen ugotavljanja izpolnjevanja obveznosti zavarovalnice glede obvladovanja tveganj izkaže vrednost jamstva za minimalno zajamčeno donosnost, vrednoteno v skladu s 174. členom ZZavar-1.
(2)
Zavarovalnice, ki uporabljajo uskladitveno prilagoditev krivulje netvegane obrestne mere, za portfelje obveznosti in pripadajočih oziroma dodeljenih sredstev, za katere se uporabi uskladitvena prilagoditev krivulje netvegane obrestne mere, upoštevajo določbe 5. člena ter določbe III. In IV. poglavja tega sklepa.