V Prvem delu se za 42. členom dodajo novo III. poglavje, ki se glasi: »III. VARSTVO VOLILNE PRAVICE«, ter novi 42.a, 42.b, 42.c, 42.č, 42.d, 42.e, 42.f, 42.g, 42.h in 42.i člen, ki se glasijo:
Pristojna volilna komisija delno ali v celoti odpravi odločbo, s katero je v postopku potrjevanja seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo zavrnila seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo, in izda novo odločbo, s katero potrdi seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo, če sama do roka za objavo potrjenega seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo ugotovi, da je seznam vložen pravočasno in določen v skladu s tem zakonom ter pravili iz prvega odstavka 14. člena tega zakona.
Pristojna volilna komisija delno ali v celoti odpravi odločbo, s katero je v postopku potrjevanja kandidatur za člana državnega sveta zavrnila kandidaturo ali listo kandidatov, in izda novo odločbo, s katero potrdi kandidaturo ali listo kandidatov za člana državnega sveta, če sama do roka za objavo seznama potrjenih kandidatur ugotovi, da je kandidatura ali lista kandidatov pravočasno vložena in določena v skladu s tem zakonom ter pravili iz prvega odstavka 15. člena tega zakona.
Vsak izvoljen predstavnik v istem volilnem telesu, vsak, ki je kandidiral za člana državnega sveta v istem volilnem telesu, vsaka interesna organizacija ali lokalna skupnost, ki je predlagala seznam izvoljenih predstavnikov, kandidate ali listo kandidatov v isto volilno telo, ali vsak drug volivec, ki je sodeloval ali bi mogel sodelovati v postopkih iz prvega odstavka 14. člena ali prvega odstavka 15. člena tega zakona, lahko v osmih dneh po izvedbi volitev vloži ugovor pri državni volilni komisiji.
Ugovor iz prejšnjega odstavka se lahko vloži zoper naslednje nepravilnosti: odločbo pristojne volilne komisije iz prvega odstavka 14.b člena, odločbo pristojne volilne komisije iz prvega odstavka 15.b člena, odločbo pristojne volilne komisije iz 42.a člena in zaradi nepravilnosti pri izvajanju volilnih opravil volilnih organov na volitvah.
Ugovora iz prvega odstavka tega člena ni mogoče vložiti zaradi nepravilnosti, ki so nastale pri delu državne volilne komisije, nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost volilnega postopka, ter v primeru, ko je državna volilna komisija pristojna volilna komisija.
Zatrjevane nepravilnosti v ugovoru morajo biti natančno in konkretno opisane. Če se v ugovoru zatrjuje, da je prišlo do nepravilnosti, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, mora biti v ugovoru opisan tudi vpliv nepravilnosti na razdelitev mandatov. Če je ugovor nepopoln ali nerazumljiv, državna volilna komisija vlagatelja takoj pozove, da ugovor v treh dneh dopolni oziroma popravi. Vročitev poziva se opravi v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek. Če vlagatelj ugovora poziva ne prevzame v treh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka. Če vlagatelj ugovora v danem roku ne dopolni oziroma popravi, se ugovor zavrže.
Če državna volilna komisija izve za nepravilnosti iz drugega odstavka na drug način, kot je določeno v drugem odstavku, po uradni dolžnosti ugotovi obstoj teh nepravilnosti.
Državna volilna komisija se do zatrjevanih nepravilnosti iz ugovorov in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, opredeli v aktu iz 22.a člena tega zakona, v katerem navede tudi ugovore, ki so bili zavrženi. Pri tem navede osebno ime in kraj prebivališča vlagatelja ugovora in opredelitev do nepravilnosti iz ugovorov, ki so bili obravnavani, in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, vključno z načinom njihove odprave. Šteje se, da je z objavo akta iz 22.a člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije opravljena vročitev odločitve državne volilne komisije vlagateljem ugovora iz tega člena.
Če državna volilna komisija na podlagi ugovora ali po uradni dolžnosti ugotovi obstoj nepravilnosti iz drugega odstavka tega člena, jih odpravi oziroma njihovo odpravo zahteva od volilnih organov. Volilni organi morajo nepravilnosti odpraviti nemudoma oziroma najkasneje v treh dneh od prejema zahteve. Če je volilni organ napačno ugotovil izid volitev, lahko državna volilna komisija sama ugotovi izid volitev.
Če nepravilnosti iz drugega odstavka tega člena ni mogoče odpraviti, so pa takšne, da so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, državna volilna komisija s sklepom delno ali v celoti razveljavi volitve, na katerih je prišlo do nepravilnosti, odredi in določi datum ponovnih volitev, upoštevajoč s tem zakonom določene roke za izvedbo volitev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zoper sklep državne volilne komisije iz prejšnjega odstavka je mogoče vložiti tožbo v skladu s tretjim odstavkom 42.c člena tega zakona.
Vlagatelj ugovora iz prvega odstavka 42.b člena tega zakona lahko v petnajstih dneh po objavi akta iz 22.a člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije vloži tožbo na vrhovno sodišče. Tožbo lahko vloži zaradi nepravilnosti iz drugega odstavka 42.b člena tega zakona, ki jih državna volilna komisija ni ugotovila ali niso bile odpravljene.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko v petnajstih dneh po objavi akta iz 22.a člena tega zakona zaradi nepravilnosti iz drugega odstavka 42.b člena tega zakona vloži tožbo na vrhovno sodišče tudi upravičenec za vložitev ugovora iz prvega odstavka 42.b člena tega zakona, ki v tožbi izkaže, da je za nepravilnosti, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v ugovoru iz 42.b člena tega zakona, izvedel šele po izteku roka za vložitev ugovora in da zanje pred iztekom roka za vložitev ugovora ni mogel vedeti.
Vsak izvoljen predstavnik v istem volilnem telesu, vsak, ki je kandidiral za člana državnega sveta v istem volilnem telesu, vsaka interesna organizacija ali lokalna skupnost, ki je predlagala seznam izvoljenih predstavnikov, kandidate ali listo kandidatov v isto volilno telo, ali vsak drug volivec, ki je sodeloval ali bi mogel sodelovati v postopkih iz prvega odstavka 14. člena ali prvega odstavka 15. člena tega zakona, lahko v petnajstih dneh po objavi sklepa državne volilne komisije o razveljavitvi volitev iz osmega odstavka 42.b člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije vloži tožbo na vrhovno sodišče. Tožba se lahko vloži zaradi kršitev tega zakona ali zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja. Tožba zadrži izvršitev sklepa državne volilne komisije o razveljavitvi volitev iz osmega odstavka 42.b člena tega zakona.
Vsak izvoljen predstavnik v istem volilnem telesu, vsak, ki je kandidiral za člana državnega sveta v istem volilnem telesu, vsaka interesna organizacija ali lokalna skupnost, ki je predlagala seznam izvoljenih predstavnikov, kandidate ali listo kandidatov v isto volilno telo, ali vsak drug volivec, ki je sodeloval ali bi mogel sodelovati v postopkih iz prvega odstavka 14. člena ali prvega odstavka 15. člena tega zakona, lahko v petnajstih dneh po objavi akta iz 22.a člena tega zakona vloži tožbo na vrhovno sodišče zaradi nepravilnosti, ki so nastale pri delu državne volilne komisije, nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost volilnega postopka, niso pa nastale pri izvajanju opravil volilnih organov pri volitvah, ter zoper odločbo državne volilne komisije kot pristojne volilne komisije iz prvega odstavka 14.b člena, prvega odstavka 15.b člena in 42.a člena tega zakona.
V postopku pred vrhovnim sodiščem lahko stranka opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik ali odvetniška družba, razen če je stranka sama odvetnik, Republika Slovenija oziroma državni organ pa samo po višjem državnem odvetniku.
Če tožba ni vložena po pooblaščencu, ki je oseba iz prejšnjega stavka, vrhovno sodišče ravna v skladu z 42.f členom tega zakona, preostalih vlog, ki niso vložene po pooblaščencu, ki je oseba iz prejšnjega odstavka, pa ne upošteva.
Tožba se vroči tudi članu državnega sveta, katerega izvolitev se s tožbo izpodbija. Član državnega sveta lahko v petnajstih dneh od vročitve tožbe vrhovnemu sodišču po pooblaščencu iz prvega odstavka tega člena pošlje izjavo, da želi sodelovati v postopku. Ta izjava vsebuje tudi opredelitev do tožbenih navedb. V tem primeru ima v postopku položaj stranke.
Rok za odgovor na tožbo je petnajst dni.
Ob vročitvi tožbe vrhovno sodišče opozori toženo stranko in člana državnega sveta, katerega izvolitev se s tožbo izpodbija, da lahko odgovori na tožbo oziroma pošlje izjavo vrhovnemu sodišču o vstopu v postopek v 15 dneh od vročitve tožbe, o obveznosti opravljanja procesnih dejanj po pooblaščencu iz prvega odstavka 42.č člena tega zakona in o pravnih posledicah kršitve te določbe (drugi odstavek 42.č člena), o obveznosti vlaganja vlog v elektronski obliki v skladu z drugim odstavkom 42.d člena tega zakona in o pravnih posledicah kršitve te določbe (tretji odstavek 42.d člena) ter o obveznosti vročanja vlog neposredno med pooblaščenci strank v skladu s četrtim odstavkom 42.d člena tega zakona in o pravnih posledicah kršitve te določbe (četrti odstavek 42.d člena).
Vsa dejstva in dokaze mora tožeča stranka navesti oziroma predlagati v tožbi oziroma tožena stranka v odgovoru na tožbo, član državnega sveta iz tretjega odstavka tega člena pa v opredelitvi iz tretjega odstavka tega člena.
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko nova dejstva in dokazi navajajo do konca naroka za glavno obravnavo, vendar le, če jih stranke brez svoje krivde niso mogle navesti v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo oziroma v opredelitvi iz tretjega odstavka tega člena ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.
Tožba se vloži v elektronski obliki pri vrhovnem sodišču, vrhovno sodišče pa jo strankam v postopku vroči v fizični obliki.
Vloge strank se vlagajo in sodna pisanja vročajo v elektronski obliki v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, če ta zakon ne določa drugače.
Če tožba ni vložena v elektronski obliki, vrhovno sodišče ravna v skladu z 42.f členom tega zakona, če preostale vloge niso vložene v elektronski obliki, pa jih ne upošteva.
Vloge se, razen v primeru iz prvega odstavka tega člena, vročajo neposredno med pooblaščenci strank v postopku. Če vloge niso vročene neposredno med pooblaščenci strank v postopku, jih vrhovno sodišče ne upošteva.
Vročitev vlog strank in sodnih pisanj velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame elektronsko ali fizično pisanje. Če vloge oziroma pisanja ne prevzame v treh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka.
Vrhovno sodišče takoj obvesti državni svet o vloženi tožbi in mu pošlje vse akte, s katerimi se postopek konča.
Vrhovno sodišče odloča v senatu treh sodnikov.
Odločanje vrhovnega sodišča v skladu s tem zakonom je nujna zadeva.
Vrhovno sodišče odloči o tožbi po izvedeni glavni obravnavi najkasneje v 30 dneh od prejema odgovora na tožbo ali izteka roka za odgovor na tožbo.
Če ni v tem zakonu drugače določeno, vrhovno sodišče odloča ob smiselni uporabi zakona, ki ureja upravni spor.
Vrhovno sodišče tožbo s sklepom zavrže, če:
-
je vložena prepozno ali prezgodaj,
-
je nepopolna ali nerazumljiva,
-
je ne vloži upravičena oseba,
-
ni vložena po pooblaščencu, ki je oseba iz prvega odstavka 42.č člena tega zakona,
-
ni vložena v elektronski obliki v skladu s prvim odstavkom 42.d člena tega zakona,
-
tožnik ob vložitvi tožbe ne izkaže, da je v tožbi zatrjevane nepravilnosti, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v ugovoru iz 42.b člena tega zakona, neuspešno uveljavljal že v ugovoru pred državno volilno komisijo, razen v primeru iz drugega odstavka 42.c člena tega zakona.
Pred zavrženjem tožbe, razen v primeru iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka, vrhovno sodišče zahteva od tožnika, naj v treh dneh od vročitve zahteve odpravi pomanjkljivosti, ki so razlog za zavrženje tožbe.
Vrhovno sodišče zahtevo iz prejšnjega odstavka vroči tožniku v elektronski obliki, če to glede na naravo pomanjkljivosti ni mogoče, pa mu jo vroči v fizični obliki. Vročanje se opravi v skladu z 42.d členom tega zakona.
Če vrhovno sodišče ne ugotovi nepravilnosti v volilnem postopku ali če ugotovi, da tožba iz tretjega odstavka 42.c člena tega zakona ni utemeljena, ali če ugotovi nepravilnosti, ki niso privedle ali niso mogle privesti do drugačne razdelitve mandatov, ali nepravilnosti, ki po svoji naravi niso v temeljih prizadele poštenosti volilnega postopka, tožbo zavrne.
Če vrhovno sodišče ugotovi nepravilnosti v volilnem postopku, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, ali nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost volilnega postopka, tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi akt iz 22.a člena tega zakona, delno ali v celoti razveljavi volitve in odredi ponovne volitve.
Če vrhovno sodišče ugotovi nepravilnosti v volilnem postopku, ki so ali bi lahko privedle do drugačne razdelitve mandatov, in jih je mogoče odpraviti s sprejetjem novega akta iz 22.a člena tega zakona, vrhovno sodišče tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi akt iz 22.a člena tega zakona in državni volilni komisiji naloži sprejetje novega akta iz 22.a člena tega zakona skladno z odločbo vrhovnega sodišča.
Če vrhovno sodišče ugotovi, da je tožba iz tretjega odstavka 42.c člena tega zakona utemeljena, tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi sklep iz osmega odstavka 42.b člena tega zakona in državni volilni komisiji naloži sprejetje akta iz 22.a člena tega zakona skladno z odločbo vrhovnega sodišča.
Zoper odločitve vrhovnega sodišča v skladu s tem poglavjem ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva.«.