Kraj meritev veličin elektromagnetnega polja kot posledice obratovanja ali uporabe vira sevanja oziroma kraj imisije, če gre za vir sevanja, za katerega se veličine elektromagnetnega polja vrednotijo po predpisanem računskem postopku na podlagi podatkov o obratovanju vira sevanja (v nadaljnjem besedilu: kraj meritve), je treba za nizkofrekvenčni vir sevanja izbrati v višini 1m nad tlemi in v oddaljenosti najmanj 1m od vseh stalnih in nepremičnih objektov in naprav v bližini. Če so v bližini kraja meritve drevesa, premične naprave ali druga telesa, ki prevajajo električni tok ali vsebujejo magnetni material, mora biti oddaljenost kraja meritve od njih najmanj enaka njihovi trikratni višini.
Pri nadzemnem vodu za prenos električne energije je treba električno poljsko jakost in gostoto magnetnega pretoka izmeriti oziroma izračunati po predpisanem računskem postopku najmanj pri treh razponih voda med dvema podpornikoma, in sicer na kraju najnižjega povesa vodnika vzdolž prečnega profila do razdalje, ki ni krajša od 35 m od osi voda.
Če je zgradba z bivalnimi ali drugimi prostori, v katerih se zadržujejo ljudje, oddaljena od osi voda iz prejšnjega odstavka manj kot 35 m, mora biti kraj meritve od fasade zgradbe oddaljen 1m in tam, kjer se pričakuje največja obremenitev okolja s sevanjem. Če je zgradba večnadstropna, je treba kraj meritve izbrati tudi v prostorih v višjih nadstropjih zgradbe, kjer se pričakuje zaradi sevanja največja obremenitev.
Pri podzemnem vodu za prenos električne energije je treba izvesti meritve oziroma izračun veličin elektromagnetnega polja po predpisanih računskih postopkih na treh krajih, kjer je podzemni vod najbliže zgradbam z bivalnimi ali drugimi prostori, kjer se zadržujejo ljudje, in sicer vzdolž prečnega profila do razdalje, ki ni krajša od 6 m od osi voda, če to dopušča razporeditev bližnjih objektov.
Kraj meritve električne poljske jakosti, magnetne poljske jakosti in gostote pretoka moči kot posledice emisije visokofrekvenčnega vira sevanja se za bližnje in daljnje polje določi v višini 1 m nad tlemi na kraju, ki je ljudem dostopen brez posebnih omejitev in kjer je obremenitev območja zaradi vira sevanja največja.
Kraj največje obremenitve iz prejšnjega odstavka izvajalec določi na podlagi:
-
smeri razširjanja energije elektromagnetnega polja, ki ga povzroča vir sevanja,
-
usmerjenosti sevanja in razdalje od vira sevanja,
-
značilnosti okolja v bližini kraja meritve in
-
polarizacije, frekvence, načina modulacije in sevalne moči vira sevanja.