Nalaganje dokumenta...
Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (ReSROE)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 9-418/1996, stran 672 DATUM OBJAVE: 16.2.1996
VELJAVNOST: od 16.2.1996 do 10.6.2004 / UPORABA: od 16.2.1996 do 10.6.2004
RS 9-418/1996
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 11.6.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.3.2026: NEAKTUALEN.
Uradni list RS, št. 9/96, 57/04 - ReNEP
418. Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (ReSROE)
Na podlagi 166. člena v zvezi s 170. členom svojega poslovnika je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 11. januarja 1996 sprejel
R E S O L U C I J O
o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (ReSROE)
o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (ReSROE)
UVOD
Državni zbor Republike Slovenije je na 7. seji dne 22. aprila 1993 sprejel sklep, s katerim je zadolžil Vlado Republike Slovenije, da mu predloži strategijo oskrbe Slovenije z energijo in ukrepe za racionalno in ekološko ustrezno rabo energije.
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je v sodelovanju z drugimi vladnimi resorji, institucijami, podjetji in posamezniki pripravilo resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo, ki vključuje učinkovito rabo, oskrbo, varovanje okolja in cene energije.
Resolucija o strategiji (strokovne osnove zanjo so objavljene posebej) je bila pripravljena v času, ki ga zaznamujejo obsežne spremembe. Republika Slovenija se intenzivno vključuje v evropske integracijske procese, podpisala je Evropsko energetsko listino in pogodbo o energetski listini ter aktivno sodeluje v pogajanjih o spremljajočih protokolih. Je podpisnica mednarodnih sporazumov, ki zadevajo tudi varovanje okolja.
Po nekajletnem obdobju rasti energetske intenzivnosti, ko se je bruto domači proizvod zmanjševal hitreje od primarne in končne energije, je ob siceršnjem oživljanju gospodarske rasti prišlo v letu 1993 do rasti rabe energije.
Prehod iz nekajletne recesije v obdobje gospodarske rasti, prestrukturiranje gospodarstva, lastninsko preoblikovanje ter varovanje zdravja, okolja in prostora pomembno vplivajo tudi na oskrbo z energijo in rabo energije. S precejšnjo gotovostjo lahko predvidevamo tudi prihodnjo soodvisnost gospodarskega, prostorskega in energetskega razvoja. Ra- ziskovanje razvojnih možnosti energetike je treba ob upoštevanju načela smotrnega, z okoljem usklajenega razvoja povezati z vizijo in strategijo gospodarskega in socialnega razvoja Slovenije.
Resolucija o strategiji oskrbe Slovenije z energijo in rabe energije temelji na doseganju naslednjih ciljev:
-
dolgoročna zanesljivost in zadostnost oskrbe ter učinkovitost rabe,
-
sprejemljivost za zdravje, okolje in prostor ter čim manjše tveganje,
-
gospodarska učinkovitost in socialna ustreznost,
-
tehnološka učinkovitost in sposobnost prilagajanja.
Zaradi zaskrbljenosti nad povečano energetsko intenzivnostjo, zaradi razsežnosti negativnih vplivov na okolje in potrebe po zmanjšanju ranljivosti spričo energetske odvisnosti lahko uresničitev predložene resolucije o strategiji pomembno prispeva k uveljavitvi Slovenije kot energetsko učinkovite države, kjer sta oskrba z energijo in učinkovita raba vir stabilnosti, odraz opredelitve o smotrnem, z okoljem skladnim razvojem in posledica pričakovanj ljudi o boljšem življenjskem standardu.
UČINKOVITA RABA ENERGIJE
Dolgoročna strateška usmeritev je povečevanje energetske učinkovitosti na vseh področjih rabe energije.
Preiti bo potrebno s filozofije zanesljive in cenene energetske oskrbe na zagotavljanje energetsko učinkovitih in okolju prijaznih energetskih storitev. Energetske storitve, ki jih potrebuje končni porabnik v obliki toplote, moči, svetlobe in komunikacije, morajo biti razpoložljive na tak način, da bodo potrebe po primarni energiji in vplivi na okolje čim manjši.
V ospredju programa učinkovite rabe energije je poleg izboljševanja energetske učinkovitosti tudi zmanjševanje rabe energije, vendar ob zagotavljanju kakovostne energetske storitve, potrebne za ustrezno kakovost življenja in konkurenčnost gospodarskih dejavnosti.
Pojem čim nižji stroški se mora v prihodnje nanašati na energetsko storitev namesto na nosilca energije. Energetska storitev mora biti razpoložljiva ne zgolj pri čim manjših podjetniških, ampak tudi narodnogospodarskih stroških. Ukrepi za učinkovito rabo energije so pogosto podjetniško gledano dragi, vendar pa narodnogospodarsko dolgoročno ugodni. Prednost morajo imeti poleg ukrepov za učinkovito rabo energije zlasti še obnovljivi viri, raba toplote okolja in odpadne toplote.
Ključni pomen v strategiji učinkovite rabe imajo uveljavljanje gospodarskih spodbud, sistemsko odpravljanje ovir, dobro pripravljeni programi po področjih, čvrsta organizacijska podlaga ter finančna podpora celotni dejavnosti. Reševanje nakopičenih zapletenih problemov neučinkovite rabe energije v vseh dejavnostih narodnega gospodarstva bo dolgotrajnejši proces.
Uspešno uveljavljanje ukrepov za energetsko učinkovitost zahteva upoštevanje tehnoloških, gospodarskih, zakonodajnih, upravnih in finančnih dejavnikov in vzajemno učinkovanje:
-
energetsko učinkovitih in za okolje sprejemljivih tehnologij,
-
energetske cenovne politike in učinkovito rabo spodbujajoče tarifne strukture,
-
informacijskih in izobraževalnih dejavnosti,
-
energetskih merjenj, opazovanj in nadzora oziroma spremljanja učinkov ukrepov,
-
energetske inšpekcije,
-
davčnih spodbud,
-
subvencioniranih in vladno podprtih programov,
-
mednarodnega sodelovanja.
Glavne usmeritve
V naslednjih letih je treba doseči, da bi stalno povečevali energetsko učinkovitost, in sicer tako razmerje med koristno in končno energijo kot tudi razmerje med končno in primarno energijo. S tem bomo vplivali na obseg rabe energije, nivo stroškov za energetske storitve in zmanjševanje vplivov na zdravje in okolje.
Strategija učinkovite rabe energije mora biti usmerjena k vsem energetskim porabnikom, k občanom, podjetjem in ustanovam. Vedenje, na katero moramo vplivati, se razlikuje od porabnika do porabnika, razlikujejo pa se tudi problemi. Zaradi tega je izbran področni pristop in integralnost instrumentov oziroma sredstev.
Usmerjevalni mehanizmi
Pomemben je obstoj primernih usmerjevalnih mehanizmov za učinkovito rabo energije ter učinkovitih sredstev, ki podpirajo tržno usmerjenost porabnikov.
Usmerjevalni mehanizmi morajo biti učinkoviti, skladni s strategijo na drugih področjih in s celotno resolucijo o strategiji rabe in oskrbe z energijo.
Cene
Pri cenovni politiki bodo upoštevana priporočila iz Evropske energetske listine, da morajo biti cene oblikovane čim bolj tržno z upoštevanjem stroškov in koristi varstva okolja, z jasnimi in nepristranskimi tržno zasnovanimi usmeritvami, oblikovanimi za doseganje učinkovitejše in za okolje sprejemljivejše rabe energije.
Izobraževanje in osveščanje javnosti
Odgovoren odnos porabnikov do rabe energije je temelj celotne strategije učinkovite rabe energije. Cilj ni le preprečevanje neučinkovite rabe energije, ampak tudi spodbujanje sprejemanja novih energetsko učinkovitih izdelkov in tehnologij.
Javne izobraževalne in motivacijske dejavnosti so pomembno sredstvo za dosego tega cilja.
Veliko je mogoče doseči že z ukrepi, ki ne zahtevajo naložb (organizacijska in tehnološka disciplina, primerno vzdrževanje in premišljeno ravnanje, uvedba meritev po tehnoloških verigah, energetski pregledi v podjetjih in zgradbah).
Energetsko svetovanje
Energetsko svetovanje porabnikom in vlagateljem bo usmerjeno v uveljavljanje sprejete energetske strategije, samostojno pripravo ukrepov v podjetjih, zmanjševanja onesnaževanja okolja in spodbujanje uporabe sodobnih tehnoloških rešitev. Usmerjeno bo na težišča rabe. Pristop bo uravnotežen, prav tako izbor med ukrepi, ki ne zahtevajo naložb, ampak premišljeno ravnanje, ter naložbami v obstoječe in nove zmogljivosti ter zgradbe.
Pomembno pa je tudi preprečevanje negativnih posledic zaradi necelovitega pristopa k učinkoviti rabi (slabo prezračevanje, vlažnost, slaba razsvetljava ipd).
Svetovalna dejavnost mora vzbujati zaupanje, biti nebirokratska, neodvisna od izdelovalcev opreme in ponudnikov energetskih storitev, objektivna in vsaj na začetku brezplačna.
Predpisi, standardi in sporazumi
Izdani bodo podzakonski akti, ki bodo definirali predpise, navodila ter uporabo standardov za energetsko učinkovitost porabnikov in zgradb ter načine državnega spodbujanja smotrnega ravnanja z energijo.
Pomembni so tudi sporazumi (npr. v gospodarskih dejavnostih) o posebnih ukrepih za učinkovito rabo energije pri uvoznikih in izdelovalcih energetskih aparatov.
Pospešena bosta sprejemanje in uveljavljanje standardov za energetske naprave, usklajenih z ustreznimi mednarodnimi standardi, in uvedena certificiranje ter energetsko in kakovostno deklariranje te opreme.
Potrebno je uvajati sporazume in standarde, ki bodo prepovedovali ali omejevali prodajo nekvalitetnih energetskih aparatov.
Finančna sredstva in spodbude
Kjer merila za donosnost otežujejo usmeritve naložb v energetsko učinkovito opremo in kjer sprejemanje nove ali spremenjene zakonodaje ni predvideno ali še ni možno, bo država naložbe ustrezno spodbujala. Del razpoložljivih proračunskih sredstev bo namenjen za javne natečaje za programe in naložbene projekte, za spodbujanje smotrne rabe in zmanjšanje izgub. Poleg naložbenih projektov bodo spodbujani energetsko svetovanje v industriji in v široki rabi, izdelava lokalnih energetskih zasnov ter zasnov za podjetja in javne zgradbe, izobraževalni, informativni, predstavitveni in drugi programi.
Projektom energetske rabe obnovljivih virov bodo namenjena finančna sredstva in spodbude v taki meri, da bo olajšano njihovo tržno uveljavljanje in povečana njihova konkurenčnost v razmerju do neobnovljivih virov.
Raziskave in razvoj novih tehnologij
Spodbujani bodo raziskovalni in razvojni projekti kot tudi poskusni in demonstracijski projekti tehnologij za učinkovito in za okolje sprejemljivo rabo energije.
Raziskave bodo usmerjene v pridobivanje znanja, razvoj strokovnih pristopov in tehnologij na področjih učinkovite rabe energije, uvajanja obnovljivih virov energije ter metod za celovito odločanje glede na ukrepe na strani rabe energije, možnosti za zagotavljanje energije, vplive na okolje in druga narodnogospodarska merila.
V okviru uveljavljanja Evropske energetske listine bo spodbujan prenos znanja, povezanega s tehnologijami, sprejemljivimi za okolje in učinkovito rabo energije.
Nosilci dejavnosti učinkovite rabe energije
Politiko učinkovite rabe energije bo izvajala vlada neposredno oziroma po posameznih nosilcih dejavnosti. Strokovne, tehnične, organizacijske in razvojne naloge pri programih učinkovite rabe energije bo opravljalo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Pomembno je upravno sodelovanje med različnimi vladnimi resorji pri izvajanju programov učinkovite rabe energije.
Glavne dejavnosti ministrstva na tem področju bodo: vsaki dve leti priprava državnega energetskega programa z vidika učinkovite rabe energije ter okolju sprejemljive, učinkovite in stabilne oskrbe; nadzorovanje energetske učinkovitosti; priprava predlogov za subvencije, davčne olajšave in druge načine državnega spodbujanja učinkovitega ravnanja z energijo; sodelovanje pri pripravi predpisov in standardov za učinkovito rabo energije, naprav in prometnih sredstev; priprava in spremljanje izvajanja programa projektov učinkovite rabe energije v gospodarstvu, na storitvenem področju in v gospodinjstvih; priprava predlogov in sodelovanje pri izvajanju programa učinkovite rabe energije na področjih, za katera so odgovorna druga resorna ministrstva; skrb za predstavitvene in informativne dejavnosti za pospeševanje učinkovite rabe energije; priprava javnih razpisov in pogojev za financiranje naložb za povečanje energetske učinkovitosti; organiziranje svetovalne dejavnosti za spodbujanje učinkovite rabe energije z vključevanjem podjetij za energetsko oskrbo, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, združenj porabnikov in strokovnih združenj.
Na lokalni ravni bo vzpostavljena energetskosvetovalna dejavnost.
Poseben pomen pri uresničitvi programa učinkovite rabe energije imajo lokalne skupnosti. Ker bo v okviru pristojnosti lokalnih skupnosti v prihodnje dan večji poudarek oskrbi in učinkoviti rabi energije, bodo lokalne skupnosti spodbujane, da oblikujejo, sprejmejo in spremljajo izvajanje krajevnih energetskih zasnov. Lokalne skupnosti bodo prevzele odgovornost za komunalno energetiko z določanjem območij oskrbe (toplota, plin), sklepanjem koncesijskih aktov ali ustanavljanjem podjetij za oskrbo z energijo (toplota, plin), zlasti pa pri sprejemanju energetskih zasnov, ki bodo upoštevale lokalne potrebe in to strategijo. Sprejete krajevne energetske zasnove bodo pogoj za naložbene odločitve s področja komunalne energetike, zlasti pa za morebitno soudeležbo proračunskih sredstev. Lokalnim skupnostim bo dana pomoč pri opravljanju navedenih nalog.
Decentralizirana energetska oskrbna struktura, v kateri bodo lokalne skupnosti bodisi ustanoviteljice podjetij za oskrbo z energijo (toplota, plin) bodisi koncedent, bo zakonsko urejena.
Javna podjetja za oskrbo z energijo si bodo morala bolj prizadevati za učinkovito rabo energije pri končnih porabnikih in dajati večji poudarek energetskim storitvam.
Poleg naštetih ustanov bodo v izvajanje strategije učinkovite rabe energije vključeni tudi razvojne, raziskovalne in izobraževalne organizacije, svetovalne organizacije, izdelovalci energetske opreme, strokovna združenja in društva.
Področja dejavnosti
Zastavljeni cilj strategije učinkovite rabe energije zahteva povečanje energetske učinkovitosti na vseh področjih rabe energije. Nujno je delovanje v smereh, kjer so težišča rabe procesna toplota v industriji, ogrevanje prostorov (gospodinjstva, javne in druge zgradbe, gospodarstvo), raba goriv v prometu ter energetska oskrba gospodinjstev in gospodarskih objektov.
Gospodarstvo
Energetsko učinkovitost je možno povečati tudi ob sprejemljivih vlaganjih z uporabo že preizkušenih tehnologij pri vračilnem roku treh do petih let, pa tudi krajšem. To potrjujejo do zdaj opravljeni energetski pregledi in izkušnje razvitih držav. Pri tem je treba upoštevati razlike pri ukrepih učinkovite rabe energije med posameznimi industrijskimi panogami.
Za doseganje manjše specifične rabe energije na enoto proizvoda bo treba povečati izkoristke v proizvodnji, pretvarjanju in rabi energije, uvajati soproizvodnjo elektrike in toplote, širiti rabo obnovljivih virov in podpirati nadomeščanje okoljevarstveno neprimernih goriv s kakovostnejšimi.
Za dosego zastavljenega cilja bo v industrijskih podjetjih bistvena sprememba odnosa do rabe energije. Cilj bo možno doseči le ob predpostavki, da bodo ob siceršnji pomoči države industrijska podjetja sama prevzela polno odgovornost za uresničevanje programa učinkovitejše rabe energije. Država predvideva sveženj programov tako pri predstavitvi možnosti učinkovite rabe energije in zakonodaje kot tudi pri raziskavah in razvoju ter spodbujanju s finančnimi sredstvi.
V ospredju bodo predstavitveni in izobraževalni programi, energetski pregledi, izdelava energetskih zasnov, spodbujanje energetsko učinkovitih naložb in spodbujanje proizvodnje energetsko učinkovitih aparatov in naprav. Na podlagi zakonske obveznosti o ekološkem knjigovodstvu (z energetskimi bilancami z vrsto in lastnostmi obremenjevanja okolja) bodo s pomočjo energetskih pregledov spodbujane izdelave energetskih zasnov podjetij glede rabe in oskrbe z energijo (integrirana energetsko-okoljevarstvena zasnova). Pri izdelavi teh zasnov bo treba upoštevati to strategijo, že izdelane krajevne energetske zasnove, ukrepe za povečevanje energetske učinkovitosti ter proučiti možnosti za rabo odpadne toplote in soproizvodnjo elektrike in toplote.
Spodbujanje energetskih zasnov, postavljanje energetskih ciljev in nadzor so energetsko, okoljevarstveno in strukturno sredstvo, ki naj bi bilo strokovna pomoč industrijskim podjetjem pri učinkoviti rabi energije in pripravi kakovostnih naložbenih projektov za kakovostno naložbeno odločanje v podjetjih.
Prav tako bo spodbujana proizvodnja energetsko učinkovitih aparatov in naprav, z namenom da bi se povečali njihova učinkovitost in konkurenčnost – z obveščanjem porabnikov, standardi o energetski učinkovitosti, preverjanjem (certificiranjem) in označevanjem specifičnih kazalcev rabe energije.
V industriji bo plin v procesih za pridobivanje toplote pa tudi v nekaterih napravah za soproizvodnjo toplote in električne energije postopno zamenjeval premog in tekoča goriva (mazut). Z revitalizacijami tehnologij in prestrukturiranjem industrije se bodo izboljšali izkoristki naprav. Delež soproizvodnje toplote in električne energije bo naraščal. Spodbujano bo oddajanje proizvedene električne energije in toplote v javna omrežja, destimulirano pa bo čezmerno oddajanje odpadne toplote v okolje.
Spodbujane bodo naložbe v naprave za ponovno koristno uporabo odpadne toplote, soproizvodnjo toplote in električne energije, energetsko optimiranje tehnoloških postopkov, ukrepe za učinkovito rabo energije, računalniško podprto upravljanje z energijo itd. Spodbujana bodo skupna vlaganja, sporazumi o energetskih storitvah itd.
Gospodinjstva
Zastavljene cilje je mogoče doseči z učinkovitim in ustreznim ogrevanjem, hlajenjem in prezračevanjem zgradb ter pripravo tople vode, ustrezno toplotno zaščito zgradb, uporabo merilnikov toplote in obračunom stroškov po dejanski rabi energije za ogrevanje in pripravo tople vode, vgradnjo termostatskih ventilov in uporabo energetsko učinkovitih gospodinjskih aparatov. Preučen bo način preverjanja (certificiranja) in označevanja specifičnih kazalcev o rabi energije pri gospodinjskih aparatih.
V široki rabi, predvsem v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih, bo pri ogrevanju prostorov in za sanitarno vodo spodbujan postopen prehod na daljinsko ogrevanje, pa tudi na plin. Pospeševana bo raba obnovljivih virov energije. K izboljšanju energetske učinkovitosti naj bi pripomogli boljša toplotna izolacija stavb, nova generacija električnih aparatov in boljši izkoristki naprav za pridobivanje toplote iz fosilnih goriv.
Program na tem področju je usmerjen v osveščanje in izobraževanje, energetsko svetovanje, energetsko sanacijo zgradb, novogradnje, uvajanje merjenja toplote in obračunavanja stroškov po dejanski rabi, zamenjavo aparatov z energetsko bolj učinkovitimi ter v reciklažo.
V naslednjih petih letih bo treba organizirati mrežo energetskih svetovalcev, ki bodo pokrili celotno območje Slovenije. S svetovanjem občanom ter sodelovanjem v različnih akcijah izobraževanja in obveščanja bodo svetovalci ustvarili ugodne razmere, ki bodo spodbudile zanimanje za učinkovito rabo energije. Za izpolnitev te naloge bo treba stalno usposabljati ustrezne strokovnjake in zagotoviti ustvarjalno sodelovanje vodstva lokalnih skupnosti ter spodbujati širitev energetskosvetovalne mreže po vsej Sloveniji. V sodelovanju z ustreznimi strokovnimi ustanovami (univerzi, inštituti, Zveza potrošnikov, združenja) ter v sodelovanju z javnimi občili bodo izvajane akcije za oblikovanje splošnega ozračja za učinkovito rabo energije. Pripravljeno bo informacijsko gradivo.
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti bo v skladu s svojimi pristojnostmi sprožilo postopek za sprejem gradbenih normativov ter pripravo pravilnika za merjenje toplote in obračunavanje stroškov.
Posebna pozornost bo posvečena programu energetske sanacije zgradb, v okviru katerega bodo pripravljene strokovne podlage za odločitve pri gradbeni sanaciji objektov ter sanaciji naprav in napeljav z vidika zmanjšanja toplotnih izgub. Spodbujeni bodo energetski pregledi zgradb, ki lahko med drugim zaščitijo tako stanodajalce kot najemnike pred previsokimi ogrevalnimi stroški, služijo pa tudi kot eno od meril kakovosti pri prometu z nepremičninami.
Kmetijstvo
Z dejavnim povezovanjem obstoječe kmetijske svetovalne in javne gozdarske službe z energetskosvetovalno mrežo v Sloveniji je treba izboljšati obveščenost o možnostih za učinkovito rabo in oskrbo z energijo, uporabo energetsko učinkovitih tehnologij in metod ter lastno proizvodnjo energije v kmetijstvu in gozdarstvu.
Programi bodo namenjeni predvsem spodbujanju kmetij k ustrezni delitvi dela in naložb v skupne naprave in sisteme za oskrbo z energijo in k razširjanju osnovnega vedenja o učinkoviti rabi energije. Z demonstracijskimi projekti bo spodbujeno zanimanje za rabo obnovljivih virov, ki lahko zmanjšujejo energijsko odvisnost kmetij, in to z izrabo možnosti, kot so pasivni in aktivni solarni sistemi, učinkovita raba energetskega potenciala gozdov (redčenje, boljši izkoristki kurišč, pa tudi izgradnja skupnih naprav za ogrevanje vasi), raba drugih vrst biomase, male hidroelektrarne, raba oddane toplote (npr. živali in odpadne toplote pri hlajenju mleka) s toplotno črpalko.
Šolstvo
Učinkovita raba energije in oskrba z energijo mora biti primerno vključena v izobraževalne programe na vseh ravneh izobraževanja in učnega procesa. V ta namen bosta spodbujeni sodelovanje energetskih svetovalcev pri pripravi izobraževalnih programov kot strokovna pomoč učiteljem pri izpeljavi učnih ur in stalno izobraževanje tehničnih strokovnjakov za učinkovitejšo rabo energije v šolah.
Slovenija se bo vključila v mednarodno sodelovanje (OECD, UNESCO in druge), ki z učnimi in študijskimi projekti v koncentrirani obliki šolskega raziskovanja približa učencem, dijakom in študentom energetsko problematiko njihovega domačega gospodinjstva in javne energetike na nivoju posameznega kraja in celotne države.
Javni sektor
Za usklajevalne dejavnosti učinkovite rabe energije v posameznih ministrstvih bo pri vladi ustanovljen medresorski odbor za učinkovito rabo energije, pri čemer bo posebna pozornost posvečena učinkoviti rabi energije v javnih ustanovah ne le zaradi načel dobrega gospodarjenja, ampak tudi kot zgled drugim porabnikom.
Javni sektor mora z gospodarjenjem, prenovami in novogradnjami zgledno spoštovati načela učinkovite rabe energije in oskrbe z energijo. Spodbujano bo priključevanje na mreže daljinskega ogrevanja pa tudi plina. Naložbe v javnem sektorju bo mogoče izvajati le kot zgled učinkovite rabe energije.
Promet
Težišče programa učinkovite rabe energije bo na preusmeritvi prometnih tokov ter spodbujanj nakupa in uporabe energetsko varčnih in za okolje primernih vozil ter smotrnega ravnanja.
Dolgoročno so predvideni ukrepi pri prestrukturiranju prometnih tokov, v potniškem prometu povečanje deleža javnega prometa, zmanjšanje povprečne rabe naftnih derivatov in postopno prehajanje s cestnega na železniški prevoz.
Zmanjšanje rabe energije v prometu bo možno doseči s postopnim znižanjem povprečne rabe goriv v cestnem prometu (tudi z obdavčitvijo, sorazmerno prostornini motorja ter obratno sorazmerno povprečni rabi goriva /km in obsegu emisij); povečanjem privlačnosti ponudbe železniškega prometa in drugih javnih prevoznih sredstev; preusmerjanjem tovornega prometa (povečevanje deleža železniškega prometa); nadaljnjim razvojem in posodobitvijo javnih prevoznih sredstev in tehničnih lastnosti teh sredstev.
OSKRBA Z ENERGIJO
Dolgoročna strateška usmeritev pri zadostni in zanesljivi oskrbi z energijo je doseganje hitrejše rasti bruto domačega proizvoda od rasti končne energije, čim manjše rasti primarne energije in čim manjše rasti energetske odvisnosti.
Pri oskrbi z energijo bodo upoštevana naslednja izhodišča:
-
izkoriščanje vseh tehničnih zmogljivosti za učinkovito rabo energije ter za rabo domače in obnovljive energije (hidroenergija, sončna energija, toplota iz okolja in geotermalna energija, biomasa in odpadna toplota iz industrijskih procesov),
-
uporaba tehnologij za pridobivanje, prenos in distribucijo energije z narodnogospodarsko visoko učinkovitostjo,
-
postopno zmanjšanje rabe fosilnih virov energije,