Pri izrekanju disciplinskega ukrepa se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino denarne kazni, zlasti teža kršitve in njene posledice, stopnja odgovornosti, prejšnje delo in vedenje disciplinskega obdolženca in morebitni prej izrečeni disciplinski ukrepi. Pri izrekanju disciplinskega ukrepa denarne kazni se upošteva tudi premoženjsko stanje obdolženca.
Za ugotavljanje prištevnosti in stopnje odgovornosti (naklep, malomarnost) se neposredno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika RS.
Pri odločanju o vrsti izreka disciplinskega ukrepa se upoštevajo tudi oteževalne in olajševalne okoliščine.
Med oteževalne okoliščine sodijo zlasti:
-
nepripravljenost disciplinskega obdolženca za odpravo napake oziroma krivice,
-
izraba njegovega ugleda za brisanje sledi,
-
namerno oteževanje dela razsodišča pri ugotavljanju kršitve,
-
če je disciplinski obdolženec kršitev storil naklepno ali s koristoljubnim namenom,
-
težje poslabšanje pacientovega stanja ali smrt,
-
psihične ali materialne posledice, nastale zaradi kršitve.
Med olajševalne okoliščine sodijo:
-
pripravljenost obdolženca za popravo napake,
-
njegovo prejšnje ravnanje in ugled pri opravljanju lekarniške dejavnosti,
-
posebna stiska disciplinskega obdolženca ali prispevek oškodovanca, ki bi bila lahko vzrok za povzročeno dejanje.