Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1D)

Preiskovalni sodnik o prejemu potrdila organa izdajatelja druge države izdajateljice, s katerim zahteva priznanje in izvršitev sklepa o odvzemu, obvesti državnega tožilca, ki sme v treh dneh predlagati odlog priznanja ali izvršitve. Preiskovalni sodnik postopek nadaljuje pred iztekom tega roka, če državni tožilec izjavi, da zadržanja ne predlaga.

Če organ izdajatelj zahteva tudi priznanje in izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju, se postopek odločanja o priznanju sklepa o odvzemu nadaljuje, ko je začasno zavarovanje izvršeno. Če je potreben odlog priznanja ali izvršitve sklepa o odvzemu zaradi kazenskega postopka, ki poteka v Republiki Sloveniji, se postopek nadaljuje, ko okoliščine, ki so razlog za odlog, prenehajo.

Pred odločitvijo o priznanju sklepa o odvzemu se lastniku premoženja ali upravičencu do premoženja omogoči, da se o odvzemu izjavi.

Preiskovalni sodnik v sklepu, s katerim prizna sklep o odvzemu, opredeli priznani sklep in organ, ki ga je izdal, določi osebo, zoper katero se odreja odvzem, ter premoženje, ki se odvzame. Obrazložitev sklepa vsebuje razloge za priznanje sklepa in določitev predmeta odvzema, pa tudi kratek povzetek razlogov za izdajo sklepa v državi izdajateljici, kot jih je sporočil organ izdajatelj.

Sklep, s katerim je sklep o odvzemu priznan, se skupaj s poukom o pritožbi vroči osebi, zoper katero je izdan.

Sklep iz prejšnjega odstavka, pa tudi sklep, s katerim je zahteva za priznanje in izvršitev zavrnjena, se vroči državnemu tožilcu, ki lahko vloži pritožbo.

Ne glede na organ, ki izvršuje sklep o odvzemu, preiskovalni sodnik odredi izročitev premoženja oškodovancu, izplačilo odškodnine iz odvzetega premoženja, zadržanje prodaje odvzetega premoženja, prodajo ali izročitev odvzetega premoženja, ustavitev postopka ter nakazilo državi izdajateljici in proračunu Republike Slovenije.

Če se odvzeto nedenarno premoženje ne vrne oškodovancu, se proda. Preiskovalni sodnik lahko s soglasjem organa izdajatelja ali na njegov predlog to premoženje prepusti državi izdajateljici, če tako določa mednarodna pogodba, če je bilo pred storitvijo kaznivega dejanja v lasti države izdajateljice ali če premoženja iz razlogov javne varnosti, javne morale ali zaradi majhne vrednosti ni mogoče prodati. Če odvzetega nedenarnega premoženja ni mogoče prodati, organ izdajatelj pa ne privoli v njegov prenos na državo izdajateljico, se uniči ali brezplačno prepusti muzeju ali drugemu zavodu.

Če je verjetno, da bodo zaradi odvzema in hrambe premoženja nastali visoki ali izredni stroški, ali če taki stroški nastanejo, preiskovalni sodnik na to opozori organ izdajatelj in mu predlaga, da stroške nosi država izdajateljica.

Organ, ki izvršuje sklep o odvzemu, preiskovalnega sodnika sproti obvešča o poteku izvrševanja.

Če odvzema ni mogoče deloma ali v celoti izvršiti, organ izdajatelj pa podrejeno zahteva odvzem nadomestnega premoženja enake vrednosti, preiskovalni sodnik opravi poizvedbe o obstoju takega premoženja v ustreznih evidencah, registrih in javnih knjigah ali podatke zahteva od bank ali drugih institucij, ki zagotavljajo storitev hrambe ali upravljanja premoženja. Če je nadomestno premoženje najdeno, preiskovalni sodnik izda nov sklep o priznanju s smiselno uporabo določb tega člena, prejšnji sklep pa deloma ali v celoti razveljavi.«.