Vzdrževani družinski člani po tem zakonu so:
-
zakonec, ki nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ta manjša od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, predpisane v prvem odstavku 8. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: posebna olajšava), in razvezani zakonec, če mu je s sodbo oziroma sporazumom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine; razvezanemu zakoncu se plačana preživnina prizna do višine posebne olajšave;
-
otroci oziroma posvojenci do 18. leta starosti; če nadaljujejo šolanje na srednji, višji, ali visoki stopnji in niso v delovnem razmerju največ do 26. leta starosti; za delo nezmožen otrok oziroma posvojenec pa ne glede na starost. Izjemoma se šteje za vzdrževanega otroka tudi otrok oziroma posvojenec starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oziroma posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave. Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo do višine, določene v 8. členu tega zakona;
-
pastorek, pod pogoji iz prejšnje alinee, če starša nista zavezanca za dohodnino;
-
vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev in
-
starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave.
Olajšava se prizna pod pogojem, da starši živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu oziroma so v oskrbi v socialnem zavodu ali v drugi družini in zavezanec krije del stroškov za oskrbo. Olajšava se uveljavlja na podlagi potrdila socialnega zavoda oziroma centra za socialno delo. Olajšava se prizna pod enakimi pogoji tudi za starše oziroma posvojitelje zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino.
Za istega vzdrževanega družinskega člana se prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave. Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavil pravico do posebne olajšave za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.
Zavezancem, katerim je kmetijstvo in z njim povezane dejavnosti edini vir dohodkov, se prizna posebna olajšava za vzdrževane družinske člane tudi za vse člane gospodinjstva, ki sodelujejo pri doseganju dohodka iz kmetijstva in jim je to edini vir dohodkov, pod pogojem, da njihov zakonec nima drugih lastnih dohodkov. V takih primerih pripada zavezancu posebna olajšava tudi za otroke družinskih članov za katere bi mu po drugi alinei prvega odstavka tega člena pripadala posebna olajšava, če bi bili zavezanci za dohodnino.