TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Da je znesek davka odvisen od vrednosti stavbe, le-ta pa je odvisna od spremenljivke, ki jo določi posamezna občina, s čimer pride do razlik v vrednostih stavb po posameznih občinah, ni kršitev ustavnega načela enakosti, temveč posledica ureditve, po kateri je davek na premoženje odvisen od vrednosti premoženja. Splošno znano je, da je vrednost nepremičnine odvisna tudi od njene lokacije. Predpisi ne dajejo možnosti davčnemu zavezancu, da v postopku odmere dokazuje drugačno vrednost premoženja, kot ta izhaja iz predpisov in s strani občine določene povprečne gradbene cene, omogočeno je zgolj dokazovanje, da se stavba iz objektivnih razlogov ne more uporabljati. Kljub temu tožnik s tem tožbenim ugovorom ne more uspeti, saj ga podaja povsem pavšalno in zgolj kot splošen ugovor, ne da bi navedel in dokazal, kakšna je vrednost njegove stavbe in da bi torej ob drugačni ureditvi, ki bi dopuščala možnost dokazovanja drugačne (nižje) vrednosti v odmernem postopku npr. s cenitvijo pooblaščenega cenilca nepremičnin, davčna osnova za to stavbo bila nižja. Tožnik tudi ne trdi, da bi v postopku pred prvostopenjskim davčnim organom oziroma v pritožbenem postopku dokazoval drugačno vednost stavbe, niti to ne izhaja iz upravnega spisa, ki ga je sodišču predložila toženka.