Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (ZIPRS2021)

Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo neposredni uporabniki proračuna države pripraviti kadrovske načrte tako, da se število zaposlenih prikaže po naslednjih virih financiranja:

državni proračun;

proračun občin;

ZZZS in ZPIZ;

druga javna sredstva za opravljanje javne službe (na primer takse, pristojbine, koncesnine, RTV-prispevek);

sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu;

nejavna sredstva za opravljanje javne službe;

sredstva prejetih donacij;

sredstva EU ali drugih mednarodnih virov, vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna;

sredstva ZZZS za zdravnike pripravnike in specializante, zdravstvene delavce pripravnike, zdravstvene sodelavce pripravnike;

sredstva iz sistema javnih del;

sredstva raziskovalnih projektov in programov ter sredstva za projekte in programe, namenjene za internacionalizacijo in kakovost v izobraževanju in znanosti;

sredstva za zaposlene na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (Uradni list RS, št. 17/14, in 14/15 – ZUUJFO), ne glede na vir, iz katerega se financirajo njihove plače.

Posredni uporabniki proračuna države in občin morajo ob sprejetju programa dela in finančnega načrta sprejeti tudi kadrovski načrt kot prilogo finančnega načrta, ki mora biti usklajen s finančnim načrtom, in pripraviti kadrovske načrte tako, da se število zaposlenih prikaže po virih financiranja v skladu s prejšnjim odstavkom.

Neposredni uporabniki proračuna države in posredni uporabniki proračuna države in občin pripravijo kadrovski načrt za leti 2020 in 2021 tako, da se:

določi dovoljeno število zaposlenih, ki se financirajo iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer to število ne sme presegati dovoljenega števila zaposlenih iz teh virov, kot je določeno v kadrovskih načrtih za leto 2019,

oceni število zaposlenih, ki se financirajo iz 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka tega člena.

Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka lahko vlada, ob predhodnem soglasju ministrstva, zaradi utemeljenih razlogov dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu organov državne uprave v letih 2020 in 2021 poveča skupno za največ 0,5 odstotka. Kadrovski načrt oseb javnega prava iz drugega odstavka 22. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) se zaradi utemeljenih razlogov, ob predhodnem soglasju pristojnega ministrstva, lahko poveča skupno za največ 0,5 odstotka. Skupni kadrovski načrt organov državne uprave se v letu 2021 lahko poveča še za največ 20 dodatnih zaposlitev za Ministrstvo za zunanje zadeve za Stalno predstavništvo Republike Slovenije v Bruslju, kadrovski načrt Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije pa se v letih 2020 in 2021 lahko poveča še za največ pet dodatnih zaposlitev za potrebe delovanja Evropskega javnega tožilstva. Za zaposlitve iz tega odstavka mora organ zagotoviti sredstva za stroške dela v okviru sredstev za stroške dela v svojem finančnem načrtu.

Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena lahko vlada odloči, da se dovoljeno število zaposlenih za določen čas v organih državne uprave poveča za obseg zaposlitev iz posebnega kadrovskega načrta za namen predsedovanja Svetu EU, ki ga sprejme vlada.

Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena lahko vlada v primeru izvrševanja nujno potrebnih razvojnih in zakonsko določenih obveznosti ter nezadostne kadrovske pokritosti delovnih področij organov državne uprave odloči, da se dovoljeno število zaposlenih v kadrovskem načrtu neposrednega uporabnika proračuna države v letih 2020 in 2021 poveča za največ 0,5 odstotka, če gre za prenos kvot iz kadrovskega načrta oseb javnega prava, ki se financirajo iz državnega proračuna, v kadrovski načrt organa državne uprave, skupaj s prenosom sredstev za stroške dela.

Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena se lahko zaradi utemeljenih razlogov, povezanih s povečanim obsegom dela in zagotavljanjem zakonsko določenih obveznosti v kadrovskem načrtu oziroma v skupnem kadrovskem načrtu neposrednega uporabnika, ki ni organ državne uprave, dovoljeno število zaposlenih v letih 2020 in 2021 poveča skupno za največ 0,5 odstotka, pri čemer se dovoljeno število zaposlenih, ne glede na izračunano višino decimalke, zaokroži navzgor, vendar le v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela.

Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena se lahko zaradi utemeljenih razlogov, povezanih s povečanim obsegom dela in zagotavljanjem nemotenega izvajanja dejavnosti, v kadrovskem načrtu posrednega uporabnika proračuna države in tistega posrednega uporabnika občinskih proračunov, ki se pretežno financira iz državnega proračuna ali sredstev ZZZS, dovoljeno število zaposlenih v letih 2020 in 2021 poveča le v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela.

Ne glede na tretji odstavek tega člena se dovoljeno število zaposlenih v letu 2020 in 2021 lahko poveča tudi v kadrovskem načrtu neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna, če gre za zaposlitev oseb, ki opravljajo delo pri zunanjem izvajalcu, ki opravlja dejavnost, ali storitev za proračunskega uporabnika in je ta dejavnost ali storitev trajne narave.

Posredni uporabnik proračuna države in občine mora spremljati realizacijo kadrovskega načrta v skladu z metodologijo za spremljanje izvajanja kadrovskega načrta, ki jo določi vlada.

Če se plače zaposlenih pri posrednem uporabniku proračuna države in občine financirajo iz sredstev od prodaje blaga in storitev na trgu, morajo tudi tisti posredni uporabniki proračuna države in občine, ki niso zavezani po Zakonu o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11), zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil.

Vlada predpiše način za pripravo kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna države in občine ter način spremljanja njihovega izvajanja.