107. člen
(razlogi za prenehanje statusa mednarodne zaščite)
(1)
Beguncu preneha status, če:
-
prostovoljno sprejme zaščito svoje izvorne države, ali
-
ponovno prostovoljno pridobi državljanstvo izvorne države, ali
-
pridobi novo državljanstvo in uživa zaščito države, ki mu ga je podelila, ali
-
se prostovoljno vrne v državo, ki jo je zapustil in v katero se ni vračal zaradi strahu pred preganjanjem, ali
-
prenehajo okoliščine, zaradi katerih mu je bil priznan status begunca in ne more več zavračati zaščite države, katere državljan je, ali
-
se kot oseba brez državljanstva zaradi prenehanja okoliščin, zaradi katerih mu je bil priznan status begunca, lahko vrne v prejšnjo državo običajnega prebivališča, ali
-
se mu nedvoumno odpove, ali
-
umre.
(2)
Osebi, ki ji je priznana subsidiarna zaščita, preneha status:
-
s potekom časa, določenim z odločbo o priznanju statusa, ali
-
kadar okoliščine, zaradi katerih ji je bila priznana subsidiarna zaščita, prenehajo ali se spremenijo do te mere, da taka zaščita ni več potrebna, ali
-
če se mu nedvoumno odpove, ali
-
če pridobi novo državljanstvo in uživa zaščito države, ki mu ga je podelila, ali
-
če oseba umre.
(3)
Pri ugotavljanju razlogov iz pete in šeste alineje prvega odstavka in druge alineje drugega odstavka tega člena mora biti sprememba okoliščin bistvena in trajna do te mere, da se begunčevega strahu pred preganjanjem ne more več šteti za utemeljenega, oziroma, da osebi s subsidiarno zaščito ne grozi več resno tveganje ali resna škoda.
(4)
V primeru razlogov iz pete in šeste alineje prvega odstavka tega člena in druge alineje drugega odstavka tega člena mora pristojni organ pridobiti aktualne informacije iz osme in devete alineje 23. člena tega zakona.
(5)
V primeru obstoja okoliščin iz pete in šeste alineje prvega odstavka in druge alineje drugega odstavka tega člena status ne preneha, če oseba navede utemeljene razloge, ki izhajajo iz preganjanja v preteklosti ali resne škode, povzročene v preteklosti, zaradi katerih noče izkoristiti zaščite države, katere državljan je, oziroma države prejšnjega običajnega prebivališča, če gre za osebo brez državljanstva.
(6)
V primeru obstoja razlogov iz prve, druge, tretje, četrte in sedme alineje prvega odstavka ter tretje in četrte alineje drugega odstavka tega člena pristojni organ izda odločbo. Zoper odločbo se lahko vloži tožba v 15 dneh od vročitve. Upravno sodišče mora o tožbi odločiti v 30 dneh od prejema tožbe.
(7)
V primeru obstoja razlogov za prenehanje statusa iz osme alineje prvega odstavka in pete alineje drugega odstavka tega člena, status preneha z dnem smrti osebe.
(8)
Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena status osebi preneha z dnem sprejema v državljanstvo Republike Slovenije.