Pri merjenju hitrosti s sledenjem je izmerjena hitrost aritmetična srednja vrednost hitrosti vožnje na celotnem območju merjenja.
Pri merjenju hitrosti s sledenjem je treba upoštevati naslednje zahteve:
-
merilno vozilo v času meritve ne sme prehiteti kontroliranega vozila;
-
na koncu merjenja mora biti razdalja med merilnim vozilom in kontroliranim vozilom enaka ali večja kot na začetku merjenja;
-
merjenje je treba izvajati na naslednjih najmanjših odsekih:
a)
200 m na odsekih z največjo dovoljeno hitrostjo do vključno 90 km/h;
b)
500 m na odsekih z največjo dovoljeno hitrostjo nad 90 km/h;
-
če se pri merjenju hitrosti s sledenjem uporabljajo naprave za slikovno dokumentiranje z zoomom (objektivom s spremenljivo goriščno razdaljo), mora biti nastavitev zooma vidna na posnetku in se med merjenjem ne sme spreminjati;
-
na zahtevo voznika kontroliranega vozila mu mora biti omogočen takojšen ogled zabeleženega poteka merjenja;
-
pri izmerjenem rezultatu se pri merjenjih hitrosti upoštevajo varnostne razlike, ki so določene v tabeli 1 iz prejšnjega člena;
-
pri izdelavi slikovne dokumentacije je treba izdelati najmanj tri posnetke, in sicer ob začetku merjenja, ob koncu merjenja in zunaj merilnega območja.
Pri merjenju hitrosti s sledenjem in z uporabo tahografa, računalnika in registratorja vožnje je za evidentiranje poteka meritve treba izdelati slikovno dokumentacijo in zapis, na katerem so zabeleženi čas začetka meritve, čas konca meritve, prevožena pot v času meritve, nastavitev zooma ter izmerjena vrednost hitrosti v merilnem odseku.
Pri merjenju hitrosti s sledenjem in z uporabo tahografa, računalnika in video sistema:
-
mora kontrolirano vozilo med merjenjem stalno snemati kamera;
-
se za evidentiranje poteka meritve izdela slikovno gradivo, na katerem je razviden potek celotne meritve. Na slikovnem gradivu morajo biti evidentirani čas, prevožena pot, trenutna hitrost merilnega vozila, števec okvirjev slik, nastavitev zooma in izmerjena vrednost hitrosti v merilnem odseku.