V III. poglavju se doda novo podpoglavje, ki se glasi:
Direktor članice Študentski domovi je strokovni vodja članice. Direktorja članice po izvedenem javnem razpisu in predhodnem mnenju sveta Študentskih domov imenuje rektor za dobo štirih let in je lahko po preteku tega časa ponovno imenovan.
Za direktorja članice Študentski domovi je lahko imenovan, kdor ima:
-
visokošolsko izobrazbo,
-
vodstvene in organizacijske sposobnosti,
-
praviloma pet let delovnih izkušenj,
-
aktivno znanje vsaj enega tujega jezika.
Direktor zastopa in predstavlja članico Študentski domovi, vodi in usklajuje njen delovni proces in poslovanje ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela.
Enkrat letno poroča o delu članice svetu Študentskih domov, senatu univerze in rektorju univerze.
Direktor je hkrati poslovodni organ članice, ko ta posluje v okviru dejavnosti iz drugega odstavka 24. člena tega statuta.
Direktor opravlja tudi druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze.
Direktorju članice Študentski domovi preneha mandat, oziroma je lahko razrešen, pred potekom časa, za katerega je imenovan:
-
če direktor sam zahteva razrešitev,
-
če nastane kateri od razlogov, ki je po predpisih o delovnih razmerjih razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi,
-
če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih članice ali univerze ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov upravnega odbora ali ravna v nasprotju z njimi,
-
če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči članici večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti članice,
-
če mu na osnovi zakona preneha mandat iz drugih razlogov.
Razrešitev direktorja se smiselno izvede po postopku, kot je bil imenovan.
Svet Študentskih domov mora pred sprejetjem sklepa o razrešitvi, razen če razrešitev zahteva sam direktor, seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku osmih dni o njih izjavi.
Svet Študentskih domov je najvišji organ članice, ki ga sestavljajo: predstavnik delavcev članice, predstavnik študentov stanovalcev študentskih domov, trije predstavniki univerze.
Mandat članov traja štiri leta.
Predstavnika delavcev članice izmed sebe izvolijo delavci na zboru delavcev, predstavnike univerze imenuje rektor, predstavnika stanovalcev študentskih domov pa izmed sebe izvolijo stanovalci.
-
obravnava in sklepa o organizacijskih vprašanjih in drugih programskih zadevah;
-
določa podlage za program dela in razvoja Študentskih domov;
-
spremlja izvajanje programa dela in razvoja;
-
direktorju članice Študentski domovi daje mnenja in predloge glede organiziranosti dela in pogojev za razvoj dejavnosti;
-
rektorju univerze daje mnenje o kandidatu za direktorja;
-
opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali ta statut.
Svet Študentskih domov opravlja tudi funkcijo upravnega odbora članice na način, da se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za upravne odbore drugih članic, s tem da se upoštevajo določbe statuta, ki razmejujejo pristojnosti direktorja članice Študentskih domov.
Člani Sveta Študentskih domov izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega namestnika, ki nadomešča predsednika v času njegove zadržanosti ali če ga je predsednik za to pooblastil. Svet dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik.
Svet Študentskih domov sklepa veljavno, če je na seji prisotna večina članov sveta, svoje odločitve pa sprejme z večino navzočih članov, če s statutom ali zakonom ni določeno drugače.
Študentski svet stanovalcev je organ stanovalcev v Študentskih domovih univerze. Oblikuje se na način, da se zagotovi ustrezna zastopanost študentov po posameznih študentskih domovih.
Študentski svet stanovalcev ima smiselno enake pristojnosti in naloge, kot jih imajo študentski sveti članic univerze. Delovanje, volitve in način organiziranja študentskega sveta stanovalcev se natančneje opredeli v pravilih delovanja članice ter v poslovniku o delu študentskega sveta stanovalcev.
Študentski svet stanovalcev z večino vseh članov izvoli svojega predsednika, ki sklicuje seje in vodi delo organa. Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov. Sklepi se sprejemajo z večino glasov navzočih članov.«