TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o stroških postopka (točka III. izreka) dopolni tako, da obdolženi na podlagi drugega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ni dolžan plačati stroškov za dejanje na škodo A. A., če se dajo ti stroški izločiti iz skupnih stroškov.

II. V preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne in se v izpodbijanih a nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Za obstoj kaznivega dejanja grožnje ni nujno, da se oškodovanec počuti ogroženega ali ustrahovanega, pomembno je le, da je grožnja objektivno zmožna povzročiti vznemirjenje ali občutek strahu za življenje, telesno celovitost ali premoženje oškodovanca in tako niti niso relevantne pritožbene navedbe, da se je oškodovanka, kljub slišanim grožnjam zoper njenega moža, sama obdolženemu približala na tri metre in se tako očitno ni počutila v ničemer ogroženo. Ne glede na navedeno pa je sodišče prve stopnje sicer zanesljivo ugotovilo tudi to, da je oškodovanka zaradi strahu pred obdolženim stekla v hišo, se vanjo zaprla in poklicala policijo.