Pri prvi overitvi meril izolacijske upornosti se preverijo naslednje lastnosti:
-
lastni pogrešek merjenja izolacijske upornosti, ki se preveri pri nazivni vrednosti napajalne napetosti ± 10% oziroma nazivnem številu vrtljajev ± 30% pri merilih, ki se napajajo z ročno gnanim generatorjem, pri temperaturi okolice 23 °C ± 5 °C in pri referenčnem položaju merila skladno z navodilom proizvajalca ± 5°, in ne sme preseči ± 10% merjene vrednosti.
Lastni pogrešek se preveri najmanj pri eni vrednosti za vsako merilno območje merila, ki leži med 50% in 100% nazivne vrednosti merilnega območja. Najmanj na enem merilnem območju pa se uporabni pogrešek preveri pri najmanj treh vrednostih, od katerih leži ena med 10% in 40% nazivne vrednosti merilnega območja, ena med 30% in 70% in ena med 60% in 100% nazivne vrednosti merilnega območja. Najmanj na enem merilnem območju se vrednost upornosti, ki leži med 50% in 100% nazivne vrednosti merilnega območja, preveri pri vsaj treh nazivnih izhodnih napetostih merila, ki vključujejo najnižjo in najvišjo razpoložljivo merilno napetost;
-
nazivna izhodna napetost merila (U(N)), ki se preveri v najmanj petih vrednostih med najmanjšo in največjo nazivno izhodno napetostjo.
Če merilo generira manj kot pet diskretnih vrednosti nazivnih izhodnih napetosti, se preverijo vse. Vhodna upornost merilnega sistema mora znašati najmanj 100 MΩ. Če merilo vsebuje tudi notranji sistem za merjenje generirane izhodne napetosti, se preveri tudi ta pri istih vrednostih kot generirana nazivna izhodna napetost. Odstopanje od nastavljenih vrednosti ne sme biti večje kot ± 10%;
-
nazivni tok merila, ki se preveri najmanj pri eni vrednosti merjene upornosti, ki znaša U(N) x (1 000 Ω/V), in ne sme biti manjši od 1 mA;
-
merilni tok, ki se preveri v kratkem stiku na izhodu in ne sme preseči 15 mA.