Izročitev se ne dovoli:
1)
za politična kazniva dejanja ali za dejanja, ki so v zvezi s takšnimi dejanji, razen primerov, ko je dejanje v glavnem navaden delikt. Ne šteje se za politično kaznivo dejanje, ne za dejanje, ki je v zvezi s takšnim kaznivim dejanjem, atentat na osebnost šefa države, ko ta atentat predstavlja dejanje uboja ali poskus uboja ali sodelovanje pri tem dejanju;
2)
za vojaška kazniva dejanja, to je dejanja, ki so kazniva samo po vojaških zakonih;
3)
za kazniva dejanja, storjena po tisku;
4)
ta kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo, in katerih postopek, ki je v teku, se lahko poravna na podlagi kompromisa.
Če se od ene države pogodbenice zahteva izročitev državljana tretje države za kaznivo dejanje, storjeno v tujini, lahko ta zavrne izročitev te osebe pod pogojem, da ji njena zakonodaja daje pravico, da mu sama sodi za to kaznivo dejanje, ali če je kazenski postopek zaključen z obsodilno sodbo ali drugače, pa po njeni zakonodaji ni možna obnova postopka za to dejanje.
Država, od katere se zahteva izročitev, sama odloči, ali kaznivo dejanje, zaradi katerega se zahteva izročitev, sodi v prejšnje točke.