Pri posameznih vrstah živali se kontrolirajo naslednje lastnosti:
A.
GOVEDOREJA:
-
plodnost
a)
pri kravah: datum telitve, dobo med dvema telitvama (DMT), število telet in namen njihove rabe. Plodnost se kontrolira z evidenco zaroda (način Z).
V kontrolo morajo biti zajete vse krave gospodarstev, ki oddajajo mleko organizirani odkupni mreži. Kontrola obišče rejca in pregleda rejo živali praviloma trikrat letno, da zabeleži podatke iz prejšnjega odstavka;
b)
pri bikih v osemenjevanju odstotek plemenic, ki se ne povrnejo k ponovni osemenitvi (oznaka (NR) v 60 do 90 dneh;
-
mlečnost
to je količina mleka in vsebnost tolšče v standardni laktaciji (za čas 200 do 305 dni po otelitvi) ter v celi laktaciji. Mlečnost se kontrolira na mednarodno priznan način (A kontrola). V ta namen morajo biti v kontroli vse krave v hlevu oziroma v gospodarstvu. Mleko se kontrolira enkrat mesečno v razdobju 26 do 33 dni. Mleko, ki je namolženo v času 24 ur pri rednih molžah, se tehta ali izmeri. Pri vsakem merjenju se vzame vzorec mleka za določitev vsebnosti mlečne maščobe;
-
molznost
to je hitrost iztoka mleka na minuto pri strojni molži.
Molznost se meri pri kravah, odbranih za matere bikov (krave MB), in pri prvesnicah za ocenitev plemenske vrednosti bikov, če s selekcijskim programom za določeno pasmo ni drugače določeno;
-
prirast žive teže se ugotavlja:
a)
za progeni test bikov (za ocenitev plemenske vrednosti bikov po potomcih): v ta namen se mora pitati do komercialne teže najmanj 10 sinov vsakega bika;
b)
za direktni test bikov (ocenitev rastnosti mladih bikov) se odbrane mlade bike v starosti od 4 do 12 mesecev tehta praviloma vsaka dva meseca;
c)
za ocenjevanje plemenske vrednosti živali v plemenskih čredah mesnih govedi se tehta teleta ob rojstvu, pri starosti 200 in 365 dni;
-
klavne lastnosti (klavni izkoristek - teža klavnih polovic v primerjavi z živo težo živali, neto prirast - prirast živali, računan na podlagi teže klavnih polovic) se ugotavlja pri živalih, ki so spitane za progeni test bikov;
-
telesne mere se ugotavljajo:
a)
pri vseh bikih za osemenjevanje in pripuščanje enkrat letno pred ocenitvijo in odbiro;
b)
pri mladih bikih v vzrejališču najmanj pri starosti 365 dni;
c)
pri prvesnicah in brejih telicah za ocenitev plemenske vrednosti bikov;
d)
pri kravah bikovskih materah.
Pri kravah in brejih telicah se meri: višino vihra, obseg prsi in se oceni oblika vimena.
Pri bikih merimo: višino vihra, obseg prsi, dolžino trupa in višino križa.
Pri bikih, ki se zaradi testiranja poizkusno koljejo, se meri: dolžina trupa v centimetrih (od os pubis do prednjega roba prvega rebra), globino prsi v centimetrih v višini petega rebra (od sredine hrbtnega vretena do zunanjega roba grodnice). Oceni se mesnatost in zamaščenost v točkah od 1 do 5.
Direktni test bikov za prirejo mesa se opravlja le na eni testni postaji za vsako pasmo. Testno postajo vodi organizacija združenega dela, ki se ukvarja s selekcijo.
Progeni test za prirejo mleka se opravlja na podlagi rezultatov kontrole proizvodnosti krav.
Vsi testi in načini kontrole proizvodnosti se opravljajo v skladu s selekcijskim programom za posamezno pasmo.
Z navodili, ki jih sprejme Živinorejska poslovna skupnost Slovenije o vodenju evidence zaroda ter kontrole proizvodnosti pri kravah, se določi pogoje in način izvajanja kontrole A in Z.
B.
PRAŠIČEREJA:
-
rodovitnost se ugotavlja v selekcijskih središčih oziroma v družbeno organizirani proizvodnji.
Selekcijsko središče je družbeno organizirana proizvodnja, ki ima v osnovni čredi najmanj 200 svinj in vzreja plemenske živali vsaj za lastno reprodukcijo;
-
rastnost, poraba krme za enoto prirasta in mesnatost se ugotavlja na testnih postajah, ki jih vodijo in nadzirajo organizacije združenega dela iz 3. člena tega pravilnika. Za ugotavljanje mesnatosti se lahko uporabijo tudi podatki ocenjevanja mesnatosti na liniji klanja.
Lastnosti v kontroli, postopke preizkušanja in merjenja klavnih polovic se določi v skladu s selekcijskim programom.
C.
OVČEREJA:
a)
pri mlečnih pasmah:
-
plodnost,
-
mlečnost:
1)
pri ovcah se oceni oblika vimena enkrat mesečno, pri obeh dnevnih molžah pa se kontrolira mlečnost; v času dojenja se mlečnost izračuna iz prirasta jagnjet;
2)
pri ovnih: progeni test ovnov na mlečnost;
-
rastnost: direktni test ovnov na rastnost (opravlja se na testni postaji);
b)
pri drugih pasmah, ki služijo le za prirejo mesa:
-
plodnost,
-
rastnost:
1.
v kontroliranih čredah se jagnjeta tehtajo pri starosti tri mesece. Če so manjša odstopanja od te starosti, se popravek opravi z interpolacijo na 90 dni starosti;
2.
mladi ovni v direktnem testu, se testirajo na rastnost praviloma pri teži 20 do 40 kilogramov. Direktni test se opravi na testni postaji;
3.
progeni test ovnov na rastnost in klavnost se organizira, če tako določa selekcijski program pasme.
V ta namen se na testni postaji goji najmanj 10 moških potomcev v teži 20 do 40 kilogramov.