Posamezne vrste živali se enotno in trajno označuje z ušesnimi znamkicami, s tetoviranjem oziroma žigosanjem.
B.
PRAŠIČEREJA:
Prašiči se označujejo s tetoviranjem ob rojstvu v levo uho. Ušesna številka (tetovirana številka) sestoji iz rodovniške številke matere in zaporedne številke pujska. Tetovirajo se pujski iz gnezd, ki izpolnjujejo pogoje za odbiro in priznanje živali za pleme. O tem odloča vodja selekcijske službe pri organizaciji združenega dela, ki vzreja plemenske živali. Pujske tetovira strokovni delavec organizacije združenega dela, ki vzreja plemenske živali. Kriterije za odbiro in priznanje živali za pleme se sprejme vsako leto s selekcijskim programom.
Vsaka organizacija združenega dela, ki vzreja plemenske živali, mora voditi svojo rodovno knjigo.
Svinjam, ki so bile tetovirane ob rojstvu, se ob prvi prasitvi določi rodovna številka. Rodovna številka se vodi v rodovni knjigi.
D.
KONJEREJA:
Potomci rodovniških kobil morajo biti žigosani v letu rojstva. Žigosani morajo biti s pasemskim žigom na levo pleče. Rodovniške kobile se žigosajo s pasemskim žigom na levo stegno, ko se sprejmejo v rodovnik.
Pasemski žigi za posamezne pasme konj so naslednji:
-
za noriške - planika,
-
za slovenske hladnokrvne - kladivo,
-
za kasače - kolo
-
za lipicance - lipov list,
-
za haflingerje
-
žrebeta: na levo pleče črko H, ki ima med zgornjima krakoma črko J,
-
kobile: na levo stegno planiko, ki ima v sredini črko H,
-
za hanoverance - stiliziran H (kraki črke so v polkrogih s tem, da je črka v sredini najožja). Ne glede na prvi odstavek se ta pasma žigosa:
-
žrebeta na levo stegno,
-
rodovniške kobile pa na levo stran vratu.
Žigosanje živali, ki jih ima organizacija združenega dela iz 2. člena tega pravilnika, opravlja njen strokovni delavec; žigosanje živali v zasebni reji pa opravlja strokovni delavec organizacije združenega dela iz 3. člena tega pravilnika.