(1)
Kmetijska organizacija lahko proda kmetijsko zemljišče šele po predhodnem soglasju republiškega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo. Soglasje k nameravani prodaji se lahko izda le, če ne gre za zemljišča, za katera je veljala prepoved prometa po zakonu o začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 26/90 in 43/90) in če se z nameravano prodajo ne bi poslabšalo parcelno stanje.
(2)
Za prodajo kmetijskih zemljišč po prejšnjem odstavku se smiselno uporabljajo določbe 24. do 28. člena tega zakona.
(3)
Pogodbe, sklenjene v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, so nične.
(4)
Kmetijska organizacija sme uporabiti denarni znesek, ki ga dobi za prodano kmetijsko zemljišče ali za pogodbeni oziroma prisilni prenos takega zemljišča na drugo družbeno pravno osebo, samo za nakup drugega kmetijskega zemljišča ter za izboljšanje ali ureditev kmetijskih zemljišč.
(5)
Privatizacija kmetijskih zemljišč in gozdov ter kmetijskih in gozdarskih organizacij ni mogoča, doker ni to urejeno s posebnimi predpisi.