Pri določanju, kaj je upravičeno verjetna sprememba zadevne spremenljivke tveganja, bi moralo podjetje upoštevati:
(a)
ekonomska okolja, v katerih posluje. Upravičeno verjetna sprememba ne sme vključevati malo verjetnih scenarijev, „najslabših možnih“ scenarijev ali „testov izjemnih situacij“. Poleg tega, če je stopnja sprememb zadevne spremenljivke tveganja stabilna, podjetju ni treba spreminjati izbrane upravičeno verjetne spremembe spremenljivke tveganja. Predpostavimo na primer, da obrestne mere znašajo 5 odstotkov, pri čemer podjetje ugotovi, da upravičeno verjetno nihanje obrestnih mer znaša ± 50 bazičnih točk. Podjetje bi razkrilo učinek na poslovni izid in lastniški kapital, če bi se obrestne mere spremenile na 4,5 odstotka ali 5,5 odstotka. V naslednjem obdobju so se obrestne mere povišale na 5,5 odstotka. Podjetje še naprej meni, da lahko obrestne mere nihajo za ± 50 bazičnih točk (tj. da je stopnja sprememb obrestnih mer stabilna). Podjetje bi v tem primeru razkrilo učinek na poslovni izid in lastniški kapital, če bi se obrestne mere spremenile na 5 odstotkov ali 6 odstotkov. Od podjetja se ne bi zahtevalo, da svojo oceno, da lahko obrestne mere razumno mogoče nihajo za ± 50 osnovnih točk, spremeni, razen če obstajajo dokazi, da so obrestne mere postale znatno bolj nestanovitne;
(b)
časovni okvir, ki ga uporablja za pripravo ocene. Analiza občutljivosti prikaže učinke sprememb, za katere se šteje, da so upravičeno verjetne v zadevnem obdobju, dokler podjetje naslednjič ne predstavi teh razkritij, kar je običajno naslednje letno obdobje poročanja.