30. člen
KRŠITEV DELOVNE OBVEZNOSTI
Kršitve delovne obveznosti so:
-
lažje kršitve delovne obveznosti,
-
hujše kršitve delovne obveznosti,
-
hujše kršitve delovne obveznosti, za katere se mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja.
a)
Lažje kršitve delovne obveznosti so:
-
manjše in neponavljajoče zamujanje na delo, predčasna zapustitev dela in odhod z dela brez dovoljenja odgovorne osebe,
-
manjša in neponavljajoča se malomarnost pri opravljanju dela, če ta za podjetje nima večjih negativnih posledic
-
neprimeren odnos do sodelavcev,
-
opustitev dolžnosti obveščanja o napakah in okvarah na strojih, vozilih, zaščitnih sredstvih in drugih napravah,
-
neupoštevanje odredb vzdrževanja reda v okviru podjetja oziroma poslovnih prostorov,
-
neopravičen izostanek z dela, ki ni daljši od enega dne,
-
širjenje netočnih informacij o poslovanju podjetja,
-
nepravočasna izvršitev sklepov sprejetih na organih upravljanja oziroma poslovodnega organa.
b)
Hujše kršitve delovne obveznosti so:
-
neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti,
-
kršitev določb zavarovanja pred požarom, eksplozijo in drugimi elementarnimi nesrečami,
-
nezakonito razpolaganje s sredstvi podjetja, ne glede na to ali ima znake kaznivega dejanja ali ne,
-
dajanje netočnih podatkov, ki so bistvenega pomena za odločanje organov upravljanja in organov nadzora v podjetju,
-
dajanje netočnih podatkov, na podlagi katerih se spravi delavca v zmoto pri uveljavljanju njegovih pravic,
-
prekoračitev pooblastil,
-
onemogočanje vpogleda v listine, če je to delavcu potrebno zaradi uveljavljanja njegovih pravic,
-
kršitev predpisov varstva pri delu,
-
večkratno neopravičeno zamujanje na delo in neopravičeni izostanek z dela, ki traja več kot en delovni dan,
-
večkratno predčasno odhajanje z dela brez dovoljenja,
-
neobveščanje podjetja o sicer opravičenem izostanku, če delavec svojega izostanka ne opraviči v 24 urah in če za to zamudo nima opravičila,
-
neopravičeno odklonitev dela pri uvedbi dela preko polnega delovnega časa,
-
protipravno prilaščanje lastnine sodelavcev,
-
vsaka zloraba položaja, ne glede na to, ali je storjena z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi ali ne,
-
ponareditev ali uničenje listin, dajanje krivih podatkov,
-
povzročitev škode v podjetju, če je to storjeno namenoma ali iz velike malomarnosti,
-
povzročanje zastojev v proizvodnji in poslovanju podjetja,
-
prihod na delo v vinjenem stanju, prinašanje alkoholnih pijač v podjetje ali uživanje alkoholnih pijač oziroma narkotikov med delom,
-
povzročanje nereda ali pretepa na delu oziroma v prostorih podjetja,
-
kršitev sklepov organov upravljanja in poslovodenja,
-
ponareditev zapisnikov in sklepov organov upravljanja,
-
neizpolnitev obveznosti v zvezi z gibljivim delovnim časom,
-
kršitev carinskih predpisov.
c)
Hujše kršitve, zaradi katerih se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja so:
-
neizpolnjevanje, ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti, če je to vplivalo neposredno na potek delovnega procesa tako, da je delovni proces zaustavilo ali bistveno upočasnilo,
-
nezakonito razpolaganje s sredstvi, ki ima znake kaznivega dejanja,
-
nesmotrno ali neodgovorno uporabo sredstev podjetja, s čimer se povzroči škoda, ki presega celoletni povprečni osebni dohodek delavca v gospodarstvu Republike Slovenije,
-
opustitev dejanj, ki jih mora opraviti poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili ali odgovornostmi v okviru svojih pooblastil pa to vpliva na poslovodenje ali pa na uresničevanje pravic delavcev,
-
kršitev predpisov o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih ali drugih nevarnih materialov, če nastane nevarnost za življenje in zdravje ljudi oziroma nevarnost za večjo materialno škodo oziroma, če je ta škoda že nastala,
-
zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila, če taka prekoračitev ali zloraba povzročita škodo organizaciji ali pa kršitve pravic delavcev,
-
izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, ki jo določa zakon, splošni akt oziroma kolektivna pogodba ter podajanje lažnih poslovnih informacij o organizaciji, ki je dokazano s civilno tožbo,
-
zloraba pravice do bolniškega dopusta, ki se kaže v tem, da delavec namenoma podaljšuje zdravljenje oziroma bolniški dopust,
-
kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja, če je zaradi tega prišlo ali bi lahko prišlo do onesnaževanja okolja večje materialne škode ali ogrožanja človeških življenj,
-
kršitev predpisov o obrambi in zaščiti države,
-
če dejanje ali opustitev dejanja delavca bistveno vpliva na izpolnjevanje ali obveznosti drugih delavcev in s tem nastane škoda organizaciji,
-
vožnja pod vplivom alkohola, mamil ali drugih narkotičnih sredstev,
-
vožnja brez tahografskih vložkov ali posegi v tahograf z namenom prekrivanja dejanske vožnje,
-
če delavec med trajanjem delovnega razmerja za svoj ali tuj račun opravlja dela in sklepa posle, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost organizacije,
-
če delavec tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov ne dosega pričakovanih rezultatov dela,
-
nekorekten odnos do strank, katerega posledica je hujše okrnjen ugled organizacije oziroma premoženjska škoda,
-
kršitve, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe, podjetniške kolektivne pogodbe in zakona.