Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BGBIDO)

Obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.

Take obresti pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik obresti rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati 5 odstotkov bruto zneska obresti.

Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, obdavčijo samo v tej drugi državi, če je tak rezident upravičeni lastnik obresti in:

je plačnik ali prejemnik obresti vlada države pogodbenice, njena politična enota ali lokalna oblast ali

se obresti plačajo za posojilo, ki ga je dala, zanj dala poroštvo ali ga zavarovala, ali za katero koli drugo terjatev ali kredit, za katerega je dala poroštvo ali ga je zavarovala ustanova v Sloveniji, ki je pooblaščena za delovanje v skladu z zakonom o zavarovanju in financiranju mednarodnih poslovnih transakcij, ali Uprava za jamstva izvoznih kreditov Združenega kraljestva (United Kingdom Export Credits Guarantee Department), ali

se obresti plačajo za posojilo, ki ga je dala, zanj dala poroštvo ali ga zavarovala Banka Anglije (The Bank of England) ali Banka Slovenije, ali

sta plačnik in prejemnik družbi in ima katera koli od njiju v neposredni lasti najmanj 20 odstotkov kapitala druge družbe ali ima tretja družba, ki je rezident države pogodbenice, v neposredni lasti najmanj 20 odstotkov kapitala obeh družb, tiste, ki plača obresti, in tiste, ki prejme obresti.

Izraz »obresti«, kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali imajo pravico do udeležbe pri dolžnikovem dobičku, in zlasti dohodek iz državnih vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali zadolžnic. Ta izraz ne vključuje nobenega dela dohodka, ki se obravnava kot dividenda po določbah 10. člena te konvencije.

Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik obresti, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri obresti nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej in je terjatev, v zvezi s katero se obresti plačajo, dejansko povezana s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena te konvencije.

Šteje se, da obresti nastanejo v državi pogodbenici, kadar je plačnik rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje obresti, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto, v zvezi s katero je nastala zadolžitev, za katero se plačajo obresti, ter take obresti krije taka stalna poslovna enota, se šteje, da take obresti nastanejo v državi, v kateri je stalna poslovna enota.

Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek plačanih obresti iz kakršnega koli razloga presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije.

Nobena olajšava po tem členu ni na voljo, če je bil glavni namen ali eden od glavnih namenov katere koli osebe, povezane z nastankom ali prenosom terjatve, v zvezi s katero se obresti plačajo, izkoristiti ta člen s takim nastankom ali prenosom.