247. člen
(določanje stopnje blažilnika sistemskih tveganj)
(1)
Banka Slovenije lahko določi stopnje blažilnika sistemskih tveganj za vse banke ali za določene skupine bank, in sicer v zvezi z vsemi izpostavljenostmi oziroma za eno ali več od naslednjih podskupin izpostavljenosti:
1.
vse izpostavljenosti v Republiki Sloveniji;
2.
vse izpostavljenosti v drugi državi članici ob upoštevanju 249. člena tega zakona;
3.
izpostavljenosti v tretjih državah;
4.
sektorske izpostavljenosti v Republiki Sloveniji:
-
vse izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami;
-
vse druge izpostavljenosti do fizičnih oseb, razen izpostavljenosti iz prejšnje alineje;
-
vse izpostavljenosti do pravnih oseb, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine;
-
vse druge izpostavljenosti do pravnih oseb, razen izpostavljenosti iz prejšnje alineje;
5.
sektorske izpostavljenosti iz prejšnje točke v drugi državi članici zgolj zaradi omogočitve priznavanja stopnje blažilnika, ki jo določi druga država članica v skladu z 251. členom tega zakona;
6.
podskupine vseh kategorij sektorskih izpostavljenosti iz 4. točke tega odstavka.
(2)
Banka Slovenije blažilnik sistemskih tveganj določi s stopnjami prilagoditev po 0,5 odstotne točke ali večkratnikom te vrednosti. Za različne skupine bank in izpostavljenosti lahko Banka Slovenije določi različne zahteve.
(3)
Blažilnik sistemskih tveganj se ne uporablja za obravnavo tveganj iz 232., 243. in 244. člena tega zakona.
(4)
Banka Slovenije pri določanju zahteve po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj zagotovi, da blažilnik sistemskih tveganj ne povzroči nesorazmernih negativnih učinkov na celoten finančni sistem ali njegove dele v drugih državah članicah ali vsej EU, ki bi ovirali ali povzročili ovire za delovanje notranjega trga.
(5)
Banka Slovenije najmanj vsako drugo leto preveri ustreznost zahtev po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj.
(6)
Ko Banka Slovenije določi stopnje blažilnika sistemskih tveganj v skladu s tem pododdelkom, zaprosi Evropski odbor za sistemska tveganja, da v skladu s 16. členom Uredbe 1092/2010/EU izda priporočilo za eno ali več držav članic za priznanje stopenj blažilnika sistemskih tveganj za vse izpostavljenosti ali za podskupine izpostavljenosti v skladu z 251. členom tega zakona.