18. člen
(pridobivanje in predelava mineralnih surovin)
Pri pridobivanju in predelavi mineralnih surovin mora povzročitelj obremenitve izvajati še naslednje ukrepe:
1.
Naprave za žganje boksita, dolomita, sadre, apnenca, kremena, magnezita, kvarcita ali samota
Pri napravah za hidratiziranje apnenčevega ali dolomitnega apna se koncentracija preračuna na mokre odpadne pline.
Pri pečeh za žganje kromita je mejna koncentracija za krom in njegove spojine, izražena kot krom (Cr), 10 mg/m3.
Mejna koncentracija dušikovega monoksida in dušikovega dioksida, izražena kot dušikov dioksid, je:
-
iz rotacijskih peči 1800 mg/m3;
-
iz drugih peči 1500 mg/m3.
Za zmanjšanje emisije dušikovih oksidov morajo biti zagotovljeni tehnični ukrepi za zmanjševanje emisije iz kurišča in drugi ukrepi, ki ustrezajo najnižji tehnično dosegljivi emisiji.
Za peči za žganje kvarcita, ki obratujejo občasno, je mejna koncentracija plinastih spojin fluora, izražena kot fluorovodik (HF), 10 mg/m3.
2.
Naprave za pridobivanje stekla, vključno z napravami za steklena vlakna
Izmerjene, koncentracije se preračunajo:
-
pri plamensko ogrevanih talilnih pečeh za steklo na 8 vol.% vsebnosti kisika v odpadnih plinih;
-
pri plamensko ogrevanih lončenih in manjših (enodnevnih) kadnih pečeh na 13 vol.% vsebnosti kisika v odpadnih plinih.
Mejna koncentracija dušikovega monoksida in dušikovega dioksida, izražena kot dušikov dioksid, je:
– za lončene peči 1200 (1200) mg/m3; – za kadne peči z rekuperativnim izkoriščanjem toplote 1200 (1400) mg/m3; – za manjše (enodnevne) kadne peči 1600 (1600) mg/m3; – za kadne peči, ogrevane s plamenom od spodaj in regenerativnim izkoriščanjem toplote 1800 (2200) mg/m3; – za kadne peči, ogrevane s prečno nastavljenimi gorilniki in regenerativnim izkoriščanjem toplote 3000 (3500) mg/m3,
pri čemer vrednosti, zapisane pred oklepaji, veljajo za ogrevanje s kurilnim oljem, vrednosti v oklepaju pa za ogrevanje s plinom.
Če se pri proizvodnji izdelkov izvaja bistrenje z nitrati, so mejne koncentracije dušikovega monoksida in dušikovega dioksida, izražene kot dušikov dioksid, dvakrat višje od mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka.
Za zmanjšanje emisije dušikovih oksidov morajo biti zagotovljeni tehnični ukrepi za zmanjševanje emisije na kurišču ali drugi ukrepi, ki ustrezajo najnižji tehnično. dosegljivi emisiji.
Mejne vrednosti iz 5. člena te uredbe ne veljajo, če so peči ogrevane s fosilnimi gorivi. Mejna koncentracija žveplovega dioksida in žveplovega trioksida, izražena kot žveplov dioksid, je, če je količina žveplovega dioksida večja kot 10 kg/h:
– za talilne peči za steklo 1800 mg/m3; – za lončene in manjše (enodnevne) kadne peči 1100 mg/m3.
3.
Naprave za taljenje mineralnih snovi, posebej bazalta, diabaza in predelave žlindre
Pri napravah, ki so ogrevane s fosilnimi gorivi, se izmerjene koncentracije preračunajo na 8 vol% vsebnosti kisika v odpadnih plinih.
Mejna koncentracija dušikovega monoksida in dušikovega dioksida, izražena kot dušikov dioksid, je:
– za lončene peči 1200 (1200) mg/m3; – za kadne peči z rekuperativnim izkoriščanjem toplote 1200 (1400) mg/m3; – za kupolne peči 1800 (2200) mg/m3,
pri čemer vrednosti, zapisane pred oklepaji veljajo za ogrevanje s kurilnim oljem, vrednosti v oklepajih pa za ogrevanje s plinom.
Za zmanjšanje emisije dušikovih oksidov morajo biti zagotovljeni tehnični ukrepi za zmanjševanje emisije na kurišču in drugi ukrepi, ki ustrezajo stanju tehnike zmanjševanja emisije v odpadnih plinih.
Mejne vrednosti iz 5. člena te uredbe ne veljajo, če so peči ogrevane s fosilnimi gorivi. Če je količina žveplovega dioksida večja od 10 kg/h, je mejna koncentracija žveplovega dioksida in žveplovega trioksida, izražena kot žveplov dioksid, 1800 mg/m3.
4.
Naprave za pridobivanje ali taljenje mešanic bitumna ali katrana z mineralnimi snovmi, vključno z napravami za pripravo bituminoznega materiala za gradnjo cest in napravami za cepljenje katrana
Pri teh napravah se izmerjene koncentracije preračunajo na 17 vol% vsebnosti kisika v odpadnih plinih.
Mejna koncentracija prahu iz sušilnega bobna in mešalnika je 20 mg/m3.
V sušilnih bobnih je dovoljeno uporabljati goriva, ki so dovoljena za uporabo v kurilnih napravah v skladu z uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94.), razen premoga, v katerem vsebnost skupnega žvepla presega 0.7 g/MJ.
Če se v sušilnih bobnih uporabljajo druga goriva, velja predpis o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov.