V Zakonu o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11) se besedilo 2. člena spremeni tako, da se glasi:
»Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
tajni podatek je dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov, določenih v tem zakonu, zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu s tem zakonom določeno in označeno za tajno;
2.
tajni podatek tuje države je podatek, ki ga je Republiki Sloveniji oziroma njenim organom posredovala tuja država oziroma njen organ ali mednarodna organizacija v pričakovanju, da bo ostal tajen, ter podatek, ki je rezultat sodelovanja Republike Slovenije oziroma njenih organov s tujo državo ali mednarodno organizacijo oziroma njenimi organi in za katerega se dogovori, da mora ostati tajen;
3.
dokument je vsak napisan, narisan, natisnjen, razmnožen, posnet, fotografiran, magneten, optičen ali kakšen drugačen zapis tajnega podatka;
4.
medij je vsako sredstvo, ki vsebuje tajne podatke;
5.
kriptografska rešitev je strojna oziroma programska oprema ter s tem povezani sestavni deli, ki so namenjeni kriptografski zaščiti tajnih podatkov;
6.
kriptografski material so kriptografski ključi v vseh oblikah, kriptografske naprave oziroma strojna in programska oprema, namenjena kriptografski zaščiti podatkov ter priročniki in dokumentacija o kriptografskem materialu in kriptografiji;
7.
določanje tajnih podatkov je dejanje ali postopek, s katerim se podatek v skladu s tem zakonom oceni za tajnega in se mu določita stopnja in rok tajnosti ali s katerim se mu stopnja tajnosti spremeni ali prekliče;
8.
prenehanje tajnosti podatka je sprememba tajnega podatka v podatek, ki je dostopen v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo poslovanje organa;
9.
dostop do tajnega podatka je seznanitev osebe s tajnim podatkom ali možnost osebe pridobiti tajni podatek;
10.
varnostno preverjanje je poizvedba, ki jo v postopku pridobivanja dovoljenja za dostop do tajnih podatkov ali varnostnega dovoljenja organizacije ter v postopku vmesnega varnostnega preverjanja opravi pristojni organ in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih;
11.
varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja, da obstajajo utemeljeni dvomi o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe za obravnavanje in varovanje tajnih podatkov;
12.
ogrožanje vitalnih interesov države je ogrožanje njene ustavne ureditve, neodvisnosti, ozemeljske celovitosti, obrambne sposobnosti in javne varnosti;
13.
obravnavanje tajnih podatkov je določanje, označevanje, dostop do, uporaba, evidentiranje, razmnoževanje, posredovanje, prenos, uničevanje nosilcev tajnih podatkov ter drugi ukrepi in postopki, povezani z delom s tajnimi podatki;
14.
varovanje tajnih podatkov je uporaba ukrepov in postopkov za obravnavanje, hrambo, arhiviranje in nadzor nad tajnimi podatki v njihovem življenjskem ciklu, ki pripomorejo k odvračanju in odkrivanju namernega in naključnega nepooblaščenega razkritja ali izgube takih podatkov;
15.
povezana oseba je zakoniti zastopnik, prokurist, član uprave, lastnik ali delničar, ki ima v lasti vsaj 25-odstotni lastniški ali upravljavski delež organizacije;
16.
osnovno usposabljanje je usposabljanje, na katerem se udeleženec seznani s predpisi in postopki, ki urejajo področje nacionalnih in tujih tajnih podatkov;
17.
dodatno usposabljanje je usposabljanje, ki se izvaja v skladu z letnim programom in obsega povzetek osnovnega usposabljanja, novosti ter ugotovitve opravljenih inšpekcijskih nadzorov na področju tajnih podatkov;
18.
varnostno vrednotenje je postopek preverjanja skladnosti varnostnih ukrepov z vsemi varnostnimi zahtevami;
19.
varnostno ovrednotenje je zaključek postopka preverjanja skladnosti varnostnih ukrepov z vsemi varnostnimi zahtevami;
20.
javna varnost zajema varnost nacionalnega ozemlja, zaščito življenja ljudi in njihove lastnine ter uresničevanje temeljnih funkcij družbe;
21.
predstojnik organa v ministrstvu je minister, če ima ministrstvo organ v sestavi, je predstojnik organa predstojnik organa v sestavi ministrstva, razen v 22.f, 35.a in 38. členu tega zakona, kjer je predstojnik organa v sestavi ministrstva minister.«.