1.
Kadar oseba meni, da imajo ali bodo imela dejanja ene ali obeh držav pogodbenic zanjo za posledico obdavčenje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, lahko ne glede na sredstva, ki ji jih omogoča domače pravo teh držav, predloži zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je, ali če se njen primer nanaša na prvi odstavek 24. člena, tiste države pogodbenice, katere državljan je. Zadeva mora biti predložena v treh letih od prvega uradnega obvestila o dejanju, ki je imelo za posledico obdavčenje, ki ni v skladu z določbami konvencije.
2.
Če se pristojnemu organu zdi pritožba upravičena in če sam ne more priti do zadovoljive rešitve, si prizadeva rešiti primer s skupnim dogovorom s pristojnim organom druge države pogodbenice z namenom izognitve obdavčenju, ki ni v skladu s konvencijo. Vsak doseženi dogovor se izvaja ne glede na roke v domačem pravu držav pogodbenic.
3.
Pristojna organa držav pogodbenic si prizadevata s skupnim dogovorom razrešiti kakršne koli težave ali dvome, ki nastanejo pri razlagi ali uporabi konvencije. Prav tako se lahko posvetujeta o odpravi dvojnega obdavčevanja v primerih, ki jih konvencija ne predvideva.
4.
Pristojna organa držav pogodbenic lahko za dosego dogovora iz prejšnjih odstavkov neposredno komunicirata. Kadar je za dosego dogovora priporočljiva ustna izmenjava mnenj, ta lahko poteka preko komisije, ki jo sestavljajo predstavniki pristojnih organov držav pogodbenic.