2. ČLEN
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1.
Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
2.
Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celotni dohodek, celotno premoženje ali sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.
3.
Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:
(i)
davek od dohodkov pravnih oseb,
(iii)
davek od premoženja,
(v nadaljnjem besedilu »slovenski davek«);
(iv)
davek od nepremičnin,
(v nadaljnjem besedilu »beloruski davek«).
4.
Konvencija se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se po datumu podpisa konvencije uvedejo poleg obstoječih davkov ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic se uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.