24. člen
(izvajanje trajnih meritev za kurilne naprave)
(1)
Za kurilno napravo mora upravljavec naprave glede na vrsto goriva in toplotno moč zagotoviti izvajanje trajnih meritev naslednjih količin:
1.
kvalitativno spremljanje emisije prahu z merilniki za nadzor nad prepustnostjo filtra v skladu s standardom SIST EN 15859 za kurilne naprave s toplotno močjo, večjo od 5 MW in enako ali manjšo od 25 MW, pri uporabi trdnega goriva;
2.
emisije prahu za kurilne naprave s toplotno močjo, večjo od 25 MW, pri uporabi trdnega goriva;
3.
emisije prahu za kurilne naprave s toplotno močjo, večjo od 20 MW, pri uporabi tekočega goriva, razen za plinsko olje, metanol, etanol, neobdelano rastlinsko olje ali metilester iz rastlinskega olja;
4.
emisije CO za kurilne naprave s toplotno močjo, večjo od 2,5 MW, pri uporabi trdnega goriva;
5.
emisije CO za kurilne naprave pri uporabi tekočega goriva, in sicer:
-
za plinsko olje, metanol, etanol, neobdelano rastlinsko olje ali metilester iz rastlinskega olja, če je toplotna moč kurilne naprave večja od 20 MW,
-
za drugo tekoče gorivo, če je toplotna moč kurilne naprave večja od 10 MW;
6.
emisije SO2 za kurilne naprave pri uporabi premoga, briketov in koksa iz premoga, emulgiranega naravnega bitumna in težkega kurilnega olja, če vsebnost žvepla v gorivu presega en odstotek mase goriva.
(2)
Upravljavec kurilne naprave, ki ima vgrajeno sekundarno opremo za zmanjševanje emisij iz prvega odstavka 22. člena te uredbe, mora zagotoviti trajno beleženje neprekinjenega obratovanja sekundarne opreme za zmanjševanje emisij.
(3)
Za skladnost emisije snovi z mejnimi vrednostmi za kurilne naprave, na katerih se izvajajo trajne meritve, morajo biti pri vrednotenju rezultatov meritev za obratovalne ure v koledarskem letu izpolnjeni naslednji pogoji:
-
nobena validirana mesečna povprečna vrednost ne presega mejnih vrednosti emisij,
-
nobena validirana dnevna povprečna vrednost ne presega 110 % mejnih vrednosti emisij,
-
pri kurilnih napravah, ki uporabljajo samo premog, nobena validirana dnevna povprečna vrednost ne presega 150 % mejnih vrednosti emisij in
-
95 % vseh validiranih polurnih povprečnih vrednosti v letu ne presega 200 odstotkov mejnih vrednosti emisij.
(4)
Validirane povprečne vrednosti iz prejšnjega odstavka se določijo iz veljavnih povprečnih polurnih vrednosti tako, da se od njih odšteje vrednost področja zaupanja v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogoje za njegovo izvajanje. Validirane dnevne in mesečne povprečne vrednosti se določijo kot povprečje validiranih polurnih povprečnih vrednosti, pri čemer se ne upoštevajo vrednosti, izmerjene ob zagonu in ustavitvi, ter izmerjene vrednosti pri uporabi težkega kurilnega olja iz tretjega odstavka 14. člena te uredbe.
(5)
Pri izvajanju trajnih meritev emisije CO ni treba zagotavljati kalibracije in rednega letnega preizkušanja merilne opreme v skladu s standardom SIST EN 14181 za kurilne naprave s toplotno močjo, večjo od 2,5 MW in enako ali manjšo od 20 MW, pri uporabi trdnega goriva, ki niso odpadki.