(1)
Seje sveta so praviloma redne, izjemoma pa so lahko izredne.
(2)
Redne seje sveta sklicuje predsednik sveta, ki tudi predlaga dnevni red. Redne seje sveta so najmanj 4-krat letno. Praviloma potekajo na sedežu sveta, lahko pa tudi izven sedeža, kadar je to smiselno.
(3)
Vabilo za sklic redne seje sveta se članom sveta in vabljenim predloži najkasneje 15 dni pred sejo, gradivo k predlaganim točkam dnevnega reda pa najkasneje 7 dni pred sejo.
(4)
Izredna seja sveta se skliče, če to zahteva predsednik sveta ali če to pisno zahteva najmanj tretjina članov sveta. Predsednik mora sejo sklicati najkasneje v 15-ih dneh od prejema zahteve za sklic izredne seje sveta. Predlagatelj sklica izredne seje ob podani zahtevi za sklic izredne seje poda pisno obrazložitev za njen sklic, najkasneje dan pred sejo pa članom sveta predloži pisno gradivo za sejo s predlogom sklepov sveta.
(5)
Svet lahko skliče tudi korespondenčno sejo sveta.
V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času kot pa je mogoče sklicati sejo sveta in gre za manj pomembno zadevo, lahko svet odloči o zadevi iz svoje pristojnosti ne da bi se sestal, na korespondenčni seji. Korespondenčna seja se lahko skliče:
Korespondenčno sejo izvede predsednik/ca ali sekretar/ka sveta.
Predsednik odredi, ali se o zadevi pošlje članom obrazloženi pisni predlog sklepa ter glasovnico (po pošti, faksu ali elektronski pošti) ali le telefonsko sporočilo ter določi rok, v katerem naj se član izjavi.
Člani v roku, ki ga določi predsednik in ne sme biti krajši od enega dneva, vrnejo pošiljatelju izpolnjeno glasovnico, na kateri se opredelijo do predloga sklepa s podpisom.
Vprašanje za korespondenčno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da je na njega mogoče odgovoriti samo z »da« ali »ne« (»za« ali »proti«).
Če gre za odločanje po telefonu, le to ni možno, če s katerim od članov sveta ni mogoče vzpostaviti telefonskega kontakta. Korespondenčna seja po telefonu poteka tako, da vsak član sveta glasuje o predlaganem sklepu.
Če večina članov sveta soglaša z izvedbo korespondenčne seje, se šteje, da je bila odločitev o izvedbi korespondenčne seje sprejeta, v nasprotnem primeru se skliče seja sveta ali pa se zadeva uvrsti na dnevni red prve naslednje redne ali izredne seje. Šteje se, da član sveta soglaša z izvedbo korespondenčne seje, če je do postavljenega roka oddal svoj glas.
Sklepi sprejeti na korespondenčni seji so veljavni, če je za sprejem glasovala večina opredeljenih glasov vseh članov sveta.
O tako opravljeni korespondenčni seji se napiše zapisnik, v katerem se navede vzrok za izvedbo korespondenčne seje, postavljeno vprašanje in odgovor članov sveta. Ta zapisnik potrdijo člani sveta na naslednji seji. Predsednik mora na naslednji seji sveta posebej utemeljiti vzroke za izvedbo korespondenčne seje«.