(1)
Nevarnost škode obstoja, če je verjetno, da bo glede na konkreten položaj nastala znatna škoda.
(2)
Nevarnost škode se ugotavlja na podlagi naslednjih dejavnikov:
-
stopnja naraščanja dumpinškega oziroma subvencioniranega uvoza v Republiko Slovenijo,
-
izvozne zmogljivosti v državi izvora ali izvoza, ki obstoje ali ki bodo izkoriščene v bližnji prihodnosti, ter verjetnost, da bodo proizvodi iz teh zmogljivosti predmet izvoza v Republiko Slovenijo,
-
cene uvoženih proizvodov, ki bi lahko bistveno vplivale na znižanje ali ohranitev nizkih cen na domačem trgu,
-
narava subvencije in verjetni iz nje izvirajoči učinki na trgovanje,
-
zaloge proizvoda, ki je predmet postopka.
(3)
Noben dejavnik iz prejšnjega odstavka ni odločilen za presojo o obstoju nevarnosti škode.