(1)
Nagrado in potrebne izdatke zagovornika in pooblaščenca, zasebnega tožilca ali oškodovanca mora plačati zastopani, ne glede na to, kdo je po odločbi sodišča dolžan plačati stroške kazenskega postopka, razen v primerih, ko obremenjujejo po določbah tega zakona nagrada in potrebni izdatki zagovornika proračun. Če je bil obdolžencu zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral plačati zagovorniku nagrado in potrebne izdatke, se ti izplačajo iz proračunskih sredstev. Tako se ravna tudi, če je bil oškodovancu kot tožilcu postavljen pooblaščenec.
(2)
Zagovornik in pooblaščenec, ki nista odvetnika, nimata pravice do nagrade, temveč samo pravico do povrnitve potrebnih izdatkov, zagovornik pa tudi do izgubljenega zaslužka.