(1)
V svojem mnenju morajo izvedenci navesti zlasti neposredni vzrok smrti, kaj ga je sprožilo in kdaj je nastopila smrt.
(2)
Če je na truplu najdena kakšna poškodba, je treba ugotoviti ali jo je prizadel kdo drug, in če jo je, s čim, na kakšnen način, koliko časa pred nastopom smrti in ali je ta poškodba povzročila smrt. Če je na truplu več poškodb, je treba ugotoviti, ali je bila vsaka poškodba prizadejana z istim sredstvom in katera je povzročila smrt; če pa je bilo več poškodb smrtnih, je treba ugotoviti, katere od njih so s svojim skupnim delovanjem povzročile smrt.
(3)
V primeru iz drugega odstavka tega člena je treba posebej dognati, ali je sama vrsta in splošna narava poškodbe povzročila smrt, ali pa so jo povzročile osebne lastnosti ali posebnost poškodovančevega organizma, ali so jo povzročile slučajne okoliščine ali okoliščine, v katerih je bila poškodba prizadejana.
(4)
Poleg tega je treba dognati, ali bi bila mogla pravočasna pomoč odvrniti smrt.