(1)
Pritožba mora obsegati:
1)
navedbo sodbe, zoper katero se podaja pritožba;
2)
razlog za izpodbijanje sodbe (363. člen);
3)
obrazložitev pritožbe;
4)
predlog, de se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni;
(5)
na koncu podpis osebe, ki se pritožuje.
(2)
Če se je zoper sodbo pritožil obtoženec ali kdo iz drugega odstavka 360. člena tega zakona, obtoženec pa nima zagovornika, ali če se je zoper sodbo pritožil oškodovanec, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec, ki nima pooblaščenca, pa pritožba ni sestavljena v skladu z določbami prvega odstavka tega člena, zahteva sodišče prve stopnje od pritožnika, naj jo v določenem roku dopolni s pismeno vlogo ali na zapisnik pri tem sodišču. Če pritožnik tej zahtevi ne ustreže in pritožba ne vsebuje podatkov iz 2., 3. in 5. točke prvega odstavka tega člena, jo sodišče zavrže. Če pa pritožba ne vsebuje podatka iz 1. točke prvega odstavka tega člena, jo zavrže samo, če ne more ugotoviti, na katero sodbo se nanaša. Če je pritožba podana v korist obtoženca in se da dognati, na katero sodbo se nanaša, jo sodišče vendar pošlje sodišču druge stopnje; če se to ne da ugotoviti, pa jo zavrže.
(3)
Če se je zoper sodbo pritožil oškodovanec, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec, ki ima pooblaščenca, ali javni tožilec, pa pritožba ne vsebuje podatkov iz 2., 3. in 5. točke prvega odstavka tega člena, ali če ne vsebuje podatka iz 1. točke prvega odstavka tega člena in se ne da dognati, na katero sodbo se nanaša, jo sodišče zavrže. Pritožbo s temi pomanjkljivostmi, podano v korist obtoženca, ki ima zagovornika, pa sodišče vendar pošlje sodišču druge stopnje, če se da ugotoviti, na katero sodbo se nanaša; če se to ne da ugotoviti, jo zavrže.
(4)
V pritožbi sme navajati pritožnik nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora povedati razloge, zakaj jih ni navedel že prej. Ko se sklicuje na nova dejstva, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala; ko se sklicuje na nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih s temi dokazi želi dokazati.