(1)
Določbe o izločitvi sodnikov in sodnikov porotnikov se uporabljajo smiselno tudi za javne tožilce in osebe, ki so po zakonu o javnem tožilstvu upravičene zastopati javnega tožilca v postopku, zapisnikarje, tolmače in strokovnjake, in pa za izvedence, če ni zanje določeno kaj drugega (244. člen).
(2)
Javni tožilec odloča o izločitvi oseb, ki so po zakonu o javnem tožilstvu upravičene, da ga zastopajo v kazenskem postopku. O izločitvi javnega tožilca odloča neposredno višji javni tožilec. Glede pristojnosti za odločanje o izločitvi republiškega, pokrajinskega in zveznega javnega tožilca se uporabljajo določbe ustreznega zakona o javnem tožilstvu.
(3)
O izločitvi zapisnikarjev, tolmačev, strokovnjakov in izvedencev odloča senat, predsednik senata ali sodnik.
(4)
Kadar opravljajo pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve preiskovalna dejanja na podlagi tega zakona, odloča o njihovi izločitvi preiskovalni sodnik. Če sodeluje pri njih zapisnikar, pa odloča o njegovi izločitvi uradna oseba, ki opravlja dejanje.