(1)
Ko konča predsednik senata zasliševanje posamezne priče ali izvedenca, jima lahko člani senata naravnost postavljajo vprašanja. Tožilec, obtoženec, zagovornik, oškodovanec, zakoniti zastopnik, pooblaščenec in izvedenci smejo postavljati vprašanja naravnost pričam in izvedencem le z dovoljenjem predsednika senata.
(2)
Predsednik prepove vprašanje ali odgovor na že postavljeno vprašanje, če to ni dovoljeno (219. člen) ali če ni v zvezi z zadevo. Če predsednik senata prepove določeno vprašanje ali odgovor, smejo stranke zahtevati, naj o tem odloči senat.