(1)
Glavna obravnava se začne z naznanitvijo glavne vsebine obtožnega predloga ali zasebne tožbe. Začeta glavna obravnava se dokonča, če je mogoče, brez prekinitve.
(2)
Če sodnik med glavno obravnavo spozna, da dejstva, na katera se opira obtožba, kažejo na kaznivo dejanje za katero je pristojen senat, se sestavi senat in glavna obravnava začne znova.
(3)
Po končani glavni obravnavi sodišče takoj izreče sodbo in jo razglasi z bistvenimi razlogi. Sodba mora biti izdelana pismeno v osmih dneh od razglasitve.
(4)
Zoper sodbo je dovoljena pritožba v osmih dneh od vročitve prepisa sodbe.
(5)
Stranke in oškodovanec se lahko odpovedo pravici do pritožbe takoj po razglasitvi sodbe. V takem primeru se vroči stranki in oškodovancu prepis sodbe samo, če to zahtevata. Če sta se obe stranki in oškodovanec po razglasitvi sodbe odpovedali pravici do pritožbe in če nihče od njih ni zahteval vročitve sodbe, ni potrebno, da bi pismeno izdelana sodba vsebovala obrazložitev.
(6)
Določbe 353. člena tega zakona se uporabljajo smiselno tudi glede odprave pripora potem, ko je izrečena sodba.
(7)
Če izreče sodišče v sodbi kazen zapora, sme odrediti, da se obdolženec pripre oziroma da ostane v priporu, če so dani razlogi iz prvega odstavka 433. člena tega zakona. Pripor sme trajati v takem primeru do pravnomočnosti sodbe, vendar največ dotlej, dokler obdolžencu ne izteče kazen, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje.
(8)
Če javni tožilec ni bil navzoč na glavni obravnavi (prvi odstavek 442. člena), ima oškodovanec pravico pritožiti se zoper sodbo kot tožilec, ne glede na to, ali se javni tožilec pritoži ali ne.