Zakon o kazenskem postopku

Na prvi stopnji sodijo sodišča o kaznivih dejanjih, za katera se sme po zakonu izreči zapor petnajstih let ali hujša kazen, v senatih, ki jih sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki, o kaznivih dejanjih, za katera je predpisana milejša kazen, pa v senatih, ki jih sestavljajo en sodnik in dva sodnika porotnika. O kaznivih dejanjih, za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, sodi na prvi stopnji sodnik posameznik.

Na drugi stopnji sodijo sodišča o kaznivih dejanjih, za katera se sme po zakonu izreči zapor petnajstih let ali hujša kazen, v senatih, ki jih sestavlja pet sodnikov, o kaznivih dejanjih, za katera je predpisana milejša kazen, pa v senatih, ki jih sestavljajo trije sodniki. Kadar sodi sodišče na drugi stopnji na obravnavi, je senat sestavljen iz dveh sodnikov in treh sodnikov porotnikov.

Na tretji stopnji sodijo sodišča v senatih, ki jih sestavlja pet sodnikov.

Dejanja v preiskavi opravlja sodnik sodišča prve stopnje (preiskovalni sodnik).

Predsednik sodišča in predsednik senata odločata v primerih, ki so določeni v tem zakonu.

V senatu, ki ga sestavljajo trije sodniki, odločajo sodišča prve stopnje o pritožbah zoper sklepe preiskovalnega sodnika in zoper druge sklepe, če je tako določeno v tem zakonu, odločajo na prvi stopnji izven glavne obravnave, izvajajo postopek, izdajajo sodbo po določbah drugega do šestega odstavka 520. člena tega zakona in dajejo predloge v primerih, ki so določeni v tem ali v kakšnem drugem zakonu.

O zahtevi za izredno omilitev kazni in o zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe odloča sodišče v senatu, ki ga sestavlja pet sodnikov, če gre za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora petnajstih let ali hujša kazen in v senatu, ki ga sestavljajo trije sodniki, če gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana milejša kazen.

O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča sodišče v senatu, ki ga sestavlja pet sodnikov, če ni v republiškem oziroma pokrajinskem zakonu določeno, da odloča o zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper odločbo senata republiškega oziroma pokrajinskega vrhovnega sodišča zaradi kršitve republiškega oziroma pokrajinskega zakona, v širši sestavi.

Če ni v tem zakonu drugače določeno, odločajo sodišča višje stopnje v senatih, ki jih sestavljajo trije sodniki, tudi v primerih, ki niso zajeti v prejšnjih odstavkih tega člena.