(1)
Dolžnosti pričevanja so oproščeni:
1)
obdolženčev zakonec;
2)
obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki po svaštvu do vštetega drugega kolena;
3)
obdolženčev posvojenec in posvojitelj;
4)
verski spovednik o onem, česar se mu je obdolženec spovedal.
(2)
Sodišče, ki vodi postopek, je dolžno poučiti osebe, omenjene v prvem odstavku tega člena, preden jih zasliši ali brž ko zve za njihovo razmerje do obdolženca, da jim ni treba pričati. Pouk in odgovor se vpišeta v zapisnik.
(3)
Mladoletne osebe, ki glede na svojo starost in duševno razvitost ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, ni dovoljeno zaslišati kot priče, razen če to zahteva sam obdolženec.
(4)
Kdor ima razlog, da odreče pričevanje proti enemu od obdolžencev, je oproščen dolžnosti pričevanja tudi proti drugim obdolžencem, če se njegova izpovedba po naravi stvari ne da omejiti samo nanje.