(1)
O tem, ali bo uporabilo varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov, odloči sodišče, ko si preskrbi izvid in mnenje izvedencev. Izvedenec se mora izjaviti tudi o tem, ali je zdravljenje obdolženca mogoče.
(2)
Če je bilo pri izreku pogojne obsodbe storilcu naloženo zdravljenje v prostosti, ta pa se ni začel zdraviti ali je zdravljenje samovoljno opustil, sme sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog zavoda, v katerem se je zdravil ali bi se bil moral zdraviti, po zaslišanju javnega tožilca in storilca odrediti preklic pogojne obsodbe ali prisilno izvršitev izrečenega ukrepa obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov v zdravstvenem zavodu ali kakšnem drugem specializiranem zavodu. Pred odločitvijo si po potrebi preskrbi tudi mnenje zdravnikov.