(1)
Če sodišče ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, izda sodbo, s katero glede na naravo kršitve: ali spremeni pravnomočno odločbo; ali v celoti ali delno razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in višjega sodišča ali pa samo odločbo višjega sodišča in zadevo vrne v novo odločitev ali sojenje sodišču prve stopnje ali višjemu sodišču; ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona.
(2)
Če je tekel postopek za kaznivo dejanje, določeno z republiškim oziroma pokrajinskim zakonom, sme Zvezno sodišče samo razveljaviti odločbo ali ugotoviti kršitev zakona. Kadar Zvezno sodišče ob steku kaznivih dejanj razveljavi sodbi sodišča prve in sodišča druge stopnje glede kaznivega dejanja, določenega z zveznim zakonom, izreče kazen za kaznivo dejanje, določena z republiškim ali pokrajinskim zakonom, pristojno sodišče smiselno 401. člena tega zakona, če pa razveljavi samo odločbo sodišča druge stopnje, izreče kazen omenjeno sodišče pri odločanju o razveljavljenem delu sodbe.
(3)
Če je zahteva za varstvo zakonitosti vložena v obdolženčevo škodo in sodišče spozna, da je utemeljena, ugotovi le, da je bil zakon prekršen, ne da bi posegalo v pravnomočno odločbo.
(4)
Če sodišče druge stopnje po določbah tega zakona ni imelo pravice odpraviti kršitev zakona, ki je bila storjena v odločbi prve stopnje ali v sodnem postopku pred njo, sodišče, ki odloča o zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi v obdolženčevo korist, pa spozna, da je zahteva utemeljena in da je treba za odpravo storjene kršitve razveljaviti ali spremeniti odločbo prve stopnje, razveljavi ali spremeni tudi odločbo druge stopnje, čeprav z njo ni bil prekršen zakon.