(1)
Kazenski postopek teče v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi.
(2)
Stranke, priče in drugi udeleženci v postopku imajo pravico uporabljati pri preiskovalnih in drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi svoj jezik. Če sodno dejanje oziroma glavna obravnava ne teče v jeziku teh oseb, jim je treba zagotoviti ustno prevajanje tistega, kar oni oziroma drugi govorijo, ter listin in drugega pisanega dokaznega gradiva.
(3)
O pravici do prevajanja je treba osebe iz drugega odstavka tega člena poučiti; te se lahko odpovedo prevajanju, če znajo jezik, v katerem teče postopek. V zapisnik je treba zapisati, da so bile poučene in kaj so izjavile.
(4)
Prevaja tolmač.