(1)
Zagovornik ne sme biti oškodovanec, zakonec oškodovanca ali tožilca in ne njihov krvni sorodnik v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali sorodnik po svaštvu do drugega kolena.
(2)
Zagovornik tudi ne sme biti, kdor je kot priča povabljen na glavno obravnavo, razen če je po tem zakonu oproščen dolžnosti pričanja in če izjavi, da ne bo pričal, ali če se zagovornik zaslišuje kot priča v primeru iz 2. točke 226. člena tega zakona.
(3)
Zagovornik tudi ne sme biti, kdor je bil v isti zadevi sodnik ali javni tožilec.